Potrjena novela zakona o arhivskem gradivu

Novela, ki jo je vlada poslala v DZ po nujnem postopku, spreminja dostopnost do arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb in so občutljivi zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti. Poslanci so zavrnili dopolnila k zakonu, ki so jih predlagali v SDS.

Do dokumentov nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki vsebujejo podatke s področij obveščevalne ali protiobveščevalne dejavnosti države v povezavi s tujino, katerih razkritje bi lahko škodovalo varnosti države ali njenim zunanjepolitičnim ali gospodarskim interesom, poslej javnost ne bo mogla dostopati.

O tem, ali je vsebina dokumentov lahko dostopna javnosti ali ne, bo presojala komisija. Ta bo sestavljena iz predstavnika Arhiva RS, predstavnika Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, predstavnika pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in dveh strokovnjakov arhivske, zgodovinske, pravne ali druge družboslovne stroke, ki jih bo imenoval DZ na predlog parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Opozicijski poslanci so opozarjali, da vzrok za spremembo zakona ni ščitenje nacionalnih interesov in varnosti, pač pa da vlada želi zaščiti funkcionarje iz prejšnjega režima. Menijo tudi, da želi vlada s spremembo zakona za nazaj popraviti nezakonito delovanje predstavnikov Arhiva RS.

V Arhivu RS so namreč prekinili postopek odločanja o zahtevi publicista Igorja Omerze za vpogled v arhiv nekdanje SDV, kar so pravniki ocenili kot nezakonito ravnanje. Direktor Arhiva RS Dragan Matić takšne obtožb zavrača, saj meni, da je ravnal v skladu z zakonom.

V koaliciji pa so odgovarjali, da s spremembo zakona le uzakonjajo tisto, kar je s podzakonskim aktom uredila že vlada Janeza Janše.

Nujna seja komisije za nadzor varnostnih služb

Tadej Slapnik (Zares), Dušan Kumer (SD) in Anton Urh (DeSUS) so se za sklic nujne seje komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb odločili zaradi obtožb prvaka SDS Janeza Janše. Janševa navedba, da je predsednik republike Danilo Türk lagal, ko je dejal, da ni vedel za bombni napad v Velikovcu leta 1979, je "velika mednarodna blamaža naše države", pravi Slapnik. Po njegovih besedah gre v aferi z arhivskimi gradivi za še en "lustracijski napad, pri čemer pa je glavni cilj SDS tokrat Türk".

V SDS v odzivu na zahtevo za sklic nujne seje ocenjujejo, da gre za "klasično preusmerjanje pozornosti od razprav v zvezi z zapiranjem bivših udbovskih arhivov, ki bi morali ostati javno dostopni". Po mnenju SDS bi nanjo morali povabiti predvsem predsednika države Danila Türka. "Tega pa predlagatelji ne zahtevajo," so še navedli v SDS.