Zares zahteva umik iz Afganistana

V Zaresu poleg datuma umika iz Afganistana zahtevajo tudi več javne razprave o slovenskem sodelovanju v Afganistanu, v kateri ne bi sodelovali samo strokovnjaki vojske in obrambnega ministrstva, ampak tudi širša javnost in parlament, sta povedala Cveta Zalokar Oražem in Franco Juri.

Poslanska skupina Zaresa je danes vložila tudi zahtevo za sklic nujne seje odbora državnega zbora za zunanjo politiko, ki naj bi vlado pozval, da v roku enega meseca določi datum in strategijo umika Slovenske vojske iz Afganistana. Hkrati naj bi odbor, kot predlagajo, pozval tudi k splošni razpravi o umiku iz Afganistana na naslednji seji DZ.

Zalokar Oražmova in Juri sta poudarila, da z napotitvijo prve slovenske skupine za urjenje afganistanske vojske (OMLT) prihaja do bistvenih sprememb v slovenskem sodelovanju v Afganistanu, saj bodo slovenski vojaški inštruktorji prvič lahko potencialno udeleženi v bojnih aktivnostih. Poleg tega sta menila, da Slovenija z OMLT vstopa "v veliko črno luknjo", saj so nove finančne obremenitve nepredvidljive, zelo verjetno pa bo potrebno dokupovati novo vojaško opremo, kljub hudim finančnim obremenitvam proračuna.

Zavrnila sta stališča, da bi z izurjenjem zadostnega števila vojakov afganistanske vojske ta postala sposobna čimprej prevzeti odgovornost za varnost v lastni državi. Dogodki v zadnjega pol leta so dokazali, da ta načrt ne deluje, sta menila.

Prav tako po njunem mnenju ni preveč nenavadno, da v koalicijskih Zaresu in LDS kritizirajo politiko Morsa do Afganistana, medtem ko jo npr. podpirajo v opozicijski SDS. Kot je dejal Juri, so v SDS "dosledni", saj so podpirali tudi politiko preventivne vojne prejšnjega ameriškega predsednika Georgea Busha, "znano pa je tudi, kdo je podpisal Vilniuško izjavo", ko je Slovenija podprla ameriško invazijo v Iraku. "Mi želimo, da se take situacije ne bi ponavljale," je dodal Juri.

Tudi za prekinitev posla s Patrio

Zares bo na vseh nivojih tako formalno kot neformalno začel pritiskati za prekinitev pogodbe s Patrio, je napovedala Zalokar Oražmova. "Posel je bil zagotovo koruptiven. Sum je postal utemeljen, kajti spisani so obtožni predlogi in po naši oceni ni nikakršnega razloga več (...), da se takoj začne resna razprava za razklenitev pogodbe," je dejala. Ocenjuje, da pravnih ovir zdaj ne bi smelo več biti.

Pri tem je še kritizirala ministrstvo za obrambo, češ da naj bi si prizadevalo zgolj obdržati posel in oborožitev za slovenske vojake, ne pa razkriti ozadja koruptivnega posla. "Ta pogodba je enostavno tako omadeževana, da bi njena realizacija pomenila farso."

Do prekinitve bi po njenem mnenju moralo priti takoj, ne šele po koncu sodnih procesov, ki bodo zagotovo dolgotrajni. Do tedaj bi Patria Sloveniji že dostavila vse dogovorjene oklepnike, do česar pa ne bi smelo priti; tiste patrie, ki so v Sloveniji, naj pač ostanejo, ne sme pa priti do nadaljnjega uresničevanja pogodbe, je prepričana.

Na obrambnem ministrstvu so opozorili, da ne razpolagajo z uradnimi podatki, na podlagi katerih bi lahko presojali, ali obstajajo trdni razlogi za uveljavitev protikorupcijske klavzule. ''Dejstvo, ki izhaja iz protikorupcijske klavzule, ki je del pogodbe o nakupu srednjih kolesnih oklepnih vozil 8x8, je, da bi v primeru ugotovitve dokazanega obstoja kršitve ali poskusa kršitve protikorupcijske klavzule morali kot naročnik nemudoma obvestiti izvajalca, da je pogodba postala nična. Zgolj sum, medijska ali politična razprava še niso zadostni razlogi za uporabo klavzule o ničnosti pogodbe,'' so poudarili.