Pisali smo že, da se predsednik stranke Zares Gregor Golobič sprašuje, kako dolgo si bo premier Borut Pahor še zatiskal oči pred dejstvom, da stranka DeSUS ne podpira nepopularnih ukrepov, pri sprejetju ključnih zakonov pa vladi pomagajo nepovezani poslanci in SLS.
Potem ko so iz Zaresa sporočili, da pričakujejo, da bodo v prihodnje ključne spremembe podprli tudi v stranki DeSUS, predsednik stranke Karl Erjavec pa je napovedal, da v njihove ultimate ne bo privolil, Golobič zanika, da gre za postavljanje ultimatov. “Zares ni dajal nobenih ultimatov, še zlasti ne stranki DeSUS. Pravico imajo početi, kar želijo in ocenjujejo, da je za njihovo javnomnenjsko podobo ugodno, naša dolžnost pa je, da opozorimo predsednika vlade in koalicijo na dejstva ter posledice nepartnerskega delovanja omenjene politične stranke,” je zapisal sekretar stranke Bogdan Biščak.
Dodal je še, da je odgovornost za učinkovito delovanje vlade v prvi vrsti na predsedniku vlade, zato so bila njihova opozorila o možnih posledicah popuščanja koalicijskemu partnerju, ki glasuje proti proračunu in eni od ključnih reform, namenjena njemu.
Kaj se dogaja s petimi ključnimi reformami?
V ponedeljek naj bi se sicer predsedniki vseh štirih koalicijskih strank sestali na razvojni klavzuri, kjer bodo določili prednostne naloge vlade v drugi polovici mandata. Zares bo vztrajal pri spremembah volilne zakonodaje in pri nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, LDS pa bo zahteval izboljšave pri pregonu gospodarskega kriminala.
Sicer pa bo glavno vprašanje na klavuzuri, kaj se dogaja s petimi ključnimi reformami, ki jih obljublja Pahor.
Prvo je pripravil minister za delo Ivan Svetlik, s katero bi uredil trg dela. A malo delo najverjetneje čaka referendum, zakon o delovnih razmerjih pa ni še niti osnutek. Minister za zdravje Dorjan Marušič svojo reformo pripravlja že skoraj leto dni. Tu je še reforma javne uprave, kjer so uradniki morali zategniti svoj pas, števila ministrstev pa kljub želji seveda ne bodo manjšali. In tista, ki je najbolj ključna, pokojninska reforma. Za to se boj začne že jutri z zbiranjem podpisov proti sprejetju.
Gospodarstveniki ob tem opozarjajo, da so reforme nujne, če se želimo izkopati iz krize, izgovori, zakaj jih vlada, za katero je že polovica mandata, ni izpeljala, pa jih ne zanimajo. A ob tem se koalicija ukvarja predvsem sama s sabo.
LDS o tem, kaj sploh pričakujejo od vlade
V najmanjši koalicijski stranki LDS so se danes pogovarjali o tem, kaj od vlade in ostalih koalicijskih strank pričakujejo v nadaljevanju vladanja. V ponedeljek bodo predlagali tri osi razvoja, ki predvidevajo dvig gospodarstva, nadaljevanje pregona gospodarskega kriminala in zmanjšanje stroškov javne uprave, je povedala predsednica stranke Katarina Kresal.
Na omenjenih področjih predlagajo "zelo konkretne ukrepe s konkretnimi roki in načinom izvedbe", ki naj bi bili izvedljivi v roku enega leta. Le še toliko časa ima namreč po njenem prepričanju vlada za sprejem razvojnih ukrepov. Med konkretnimi ukrepi Kresalova omenja vzpodbude gospodarstvu, racionalizacijo ministrstev in vladnih služb, ločitev storitvenega sektorja javne uprave od ožje javne uprave, decentralizacijo enotnega plačilnega sistema ter učinkovitejše črpanje evropskih sredstev po razpisih Evropske komisije.
"V LDS ocenjujemo, da je to zadnja možnost, da se lahko dogovorimo glede konkretnih rešitev za razvoj države," pojasnjuje Kresalova. Zato je, dodaja, zdaj najmanj primeren čas za obračunavanja in kazanje s prstom. Predsedniki koalicijskih strank naj tako svoje energije usmerijo predvsem v to, kdo je sposoben in pripravljen podpreti konkretne vladne razvojne prioritete, meni predsednica LDS.
Glede pogojevanja drugih strank z uvrstitvijo svojih predlogov prioritet pa je Kresalova poudarila, da klavzure niso predlagali zato, "da bi iskali točke nestrinjanja, ampak da bi iskali točke strinjanja." Tako tudi meni, da zdaj ni čas za ultimate.
KOMENTARJI (185)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.