Slovenija

Suša ogroža gozdove, hrane za živali ni

Ljubljana, 28. 08. 2012 14.46 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Suša, ki v večjem delu Slovenije traja že od lanskega oktobra, je prizadela tudi gozdove. Po obsegu je podobna suši iz leta 2003, največ škode pa je na smrekovih gozdovih, ki so bolj ranljivi za napad podlubnikov. Zaradi pomanjkanja hrane so ogrožene tudi gozdne živali.

Nekatere posledice letošnje suše, kot so povečano število gozdnih požarov in slabši uspeh obnove gozdov s sajenjem sadik gozdnega drevja zadnjo jesen in pomlad, so se pokazale že med letom. Strokovnjaki svarijo, da bo na sušnih tleh manjši letni debelinski prirastek dreves.

Suša ni pustila škode zgolj na kmetijskih površinah, pač pa je škoda vidna tudi v gozdovih. Ponekod je v gozdovih kot sredi jeseni, saj so drevesa zaradi suše odvrgla liste.
Suša ni pustila škode zgolj na kmetijskih površinah, pač pa je škoda vidna tudi v gozdovih. Ponekod je v gozdovih kot sredi jeseni, saj so drevesa zaradi suše odvrgla liste. FOTO: Reuters

Celotne posledice suše v gozdovih se bodo tako kot po sušnem in vročem letu 2003 pokazale šele v naslednjih letih, ko lahko pričakujemo povečan obseg sanitarnih sečenj zaradi namnožitev škodljivih žuželk in razmaha bolezni gozdnega drevja.

Hrane v gozdu ni!

Gozdne živali med iskanjem hrane zaidejo tudi v bližino vasi, kjer jih mamijo polna sadna drevesa in zelenjavni pridelek na vrtovih. Da bi preprečili uničevalne pohode, bi se morali prebivalci obgoznih vasi primerno zaščititi z ogradami.
Gozdne živali med iskanjem hrane zaidejo tudi v bližino vasi, kjer jih mamijo polna sadna drevesa in zelenjavni pridelek na vrtovih. Da bi preprečili uničevalne pohode, bi se morali prebivalci obgoznih vasi primerno zaščititi z ogradami. FOTO: Thinkstock

Suša v gozdovih pomeni pomanjkanje vode in hrane tudi za gozdne živali. "Letos ni vode, zato je pritisk na poljščine in sadovnjake bistveno večji kot prejšnja leta," opozarja Marko Jonozovič (Zavod za gozdove) in dodaja, da v gozdu letos tudi ni obroda, medtem ko je lansko leto bil, saj je bukev obilno obrodila žir, zaradi česar so bili medvedi bolj v gozdu. Več je bilo malin, robid, gob, letos pa je suša vzela vse, zato je ta pritisk medvedov na obdelovalne površine in naselja večji. "Vse, kar ima neko vsebnost vode, pa naj bodo to gomolji krompirja, korenja, koruza, sadje, vse to je medvedu privlačno," opozarja Jonozovič, ki ga številčnejši medvedji obiski v vaseh sploh ne presenečajo.

Zaradi suše so drevesa ranljiva

Žal je letos tako, da pač ni obrodno leto bukve, ki predstavlja najbolj razširjeno drevesno vrsto, kar bo poleg suše še dodatno ogrozilo preživetje gozdnih živali, opozarja Jonozovič.
Žal je letos tako, da pač ni obrodno leto bukve, ki predstavlja najbolj razširjeno drevesno vrsto, kar bo poleg suše še dodatno ogrozilo preživetje gozdnih živali, opozarja Jonozovič. FOTO: Reuters

Najbolj so zaradi suše ogroženi gozdovi oziroma drevesa, ki rastejo na njim neustreznih ali manj ustreznih rastiščih. To so pri nas zlasti smrekovi gozdovi v nižinah in na prisojnih pobočjih na karbonatnih podlagah. Zaradi suše oslabele smreke so manj odporne za napad podlubnikov, ki so se zaradi visokih poletnih temperatur namnožili. Zato strokovni delavci Zavoda za gozdove Slovenije na terenu pregledujejo najbolj ogrožene gozdove, evidentirajo lubadarke oziroma drevesa naseljena s podlubniki ter odrejajo lastnikom posek lubadark ter pravočasen izvoz lubadark iz gozda v nadaljnjo predelavo oziroma lupljenje. Pri listavcih se sušni stres oziroma upadanje vitalnosti kaže v zgodnejšem obarvanju in odpadanju listja, kar praviloma ne bo vplivalo na ozelenitev krošenj v prihodnjem letu.

Nekatere posledice suše na drevju so se pokazale šele v naslednjih letih kot posledica okužb oslabelega drevja z glivičnimi boleznimi in namnožitve nekaterih žuželk.
Nekatere posledice suše na drevju so se pokazale šele v naslednjih letih kot posledica okužb oslabelega drevja z glivičnimi boleznimi in namnožitve nekaterih žuželk. FOTO: Reuters
Podobne sušne razmere kot v letošnjem letu so bile tudi v letu 2003. Posledica takratnih sušnih razmer in nadpovprečnih temperatur je bila namnožitev smrekovih podlubnikov, ki je v večjem delu Slovenije trajala do leta 2007. Nekatere posledice suše na drevju so se pokazale šele v naslednjih letih kot posledica okužb oslabelega drevja z glivičnimi boleznimi in namnožitve nekaterih žuželk. Zlasti opazno je bilo sušenje borov, črnega gabra in hrasta cera na Primorskem ter presvetlitev krošenj iglavcev zaradi predčasnega odpadanja starejših iglic.

Preglejte svoje gozdove in preverite, ali jih že ogrožajo podlubniki.
Preglejte svoje gozdove in preverite, ali jih že ogrožajo podlubniki. FOTO: Kanal A

Preglejte svoje gozdove!

Zavod za gozdove lastnike gozdov poziva k odgovornemu in gospodarnemu ravnanju s svojo lastnino. V tem času morajo lastniki pregledati svoje gozdove, zlasti gozdove iglavcev. V kolikor opazijo znake napada podlubnikov (črvina ob koreničniku, porjavele krošnje, odpadanje zelenih iglic, odpadanje lubja) in v neurjih sveže polomljena drevesa, morajo o tem obvestiti lokalno pristojno enoto Zavoda za gozdove oziroma revirnega gozdarja, kjer bodo pridobili potrebne informacije za sanacijo.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Marija Krebs
28. 08. 2012 21.10
Meni ne nekdo ali neka žival obrala celo jablano, carjeviče. Da se je katerokoli bitje le najedlo!
Marija Krebs
28. 08. 2012 21.10
n3yya
28. 08. 2012 20.51
-2
tako, pa bodo lahko nekateri svoje frustracije na živali prenesli in jih ubijali, ker jih zelooooo ogrožajo.
neziie
28. 08. 2012 19.43
+1
Mal predavanja o samooskrbi jim ne bi škodoval
Comster
28. 08. 2012 18.54
+2
Na vrtu in dvorišču imam vedno veliko srnjadi. Jedo jabolka, neko okrasno grmičevje, hrano iz sklede za psa, malo se pogledajo v avtomobilske šipe, povohajo oprano perilo, ki se suši,.... zanimivo in brez zelene druščine.
trabakula
28. 08. 2012 18.03
+4
ker je suša ni hrane, živali iščejo in se včasih približajo naseljenim predelom...nič bat...zelena druščina hitro poskrbi in očisti nepovabljene, namesto da bi jim pomagala in poskrbela za vodo in hrano...banda !
luckysss
28. 08. 2012 18.15
+3
Res je, Evropa je sicer prepovedala mrhovišča globoko v gozdovih, česar se striktno držijo (sedaj lahko medveda vidiš že iz gostilne;) Nikjer pa ne piše, da ne smejo urediti napajališč...
Garfild112
28. 08. 2012 19.29
+3
Najlepše je pluvat u tujo skledo....prepričte se prej...če pa vaši niso nč poskrbeli za napajališča pol se pa popolnoma stinjam z vami....tud na mojmi vrt je usak dan srnjak in srna z mladičem pa nanku ne pomislim da bi jih ustrlu kot nekateri tle pravste da use pospravmo.....lp