Za nasilje ni cepiva

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) tudi letos sodeluje v kampanji s sloganom "Za nasilje ni cepiva, poiščite zdravstveno pomoč za težave, ki so posledica preživetega nasilja".

S kampanjo želijo po besedah predsednice društva SOS telefon Maje Plaz doseči ženske, ki doživljajo nasilje in jih spodbuditi, da bi poiskale zdravstveno pomoč zaradi posledic nasilja. Javnost pa bi radi ozavestili o ne tako vidnih posledicah nasilja nad ženskami in pomembnosti pravočasne zdravstvene pomoči.

Zdravstvene ustanove niso družbeno stigmatizirane

V okviru kampanje so natisnili tisoč plakatov, ki so jih poslali v oba klinična centra, splošne bolnišnice, zdravstvene domove, ambulante, centre za socialno delo, zdravstvene fakultete in srednje zdravstvene šole. "Za zdravstvene ustanove so se odločili, ker v primerjavi z drugimi institucijami, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja, predstavljajo javni prostor, ki ni družbeno stigmatiziran, hkrati pa je nadzor nad povzročitelji nasilja najmanjši. Tam lahko žrtve nasilja najlažje in ob najmanjšem tveganju za lastno varnost pridejo v stik z zdravstvenim osebjem, ki lahko njihov položaj ustrezno oceni in pomaga," je razložila Plazova.

Za izobraževanje zdravstvenega osebja v primeru stika z nasiljem skrbijo v delovni skupini za nenasilje v zdravstveni negi Zbornice – Zveze, ukvarjajo pa se tudi z nudenjem pomoči zdravstvenim delavcem, ki so sami žrtve nasilja. Jutri bodo v svojih prostorih pripravili dan odprtih vrat, kjer se bodo delavci lahko srečali s strokovnjaki, na strokovnem srečanju 9. decembra pa bodo med drugim predstavili rezultate raziskave o nasilju na delovnem mestu medicinskih sester v Sloveniji, je povedala vodja delovne skupine Irena Špela Cvetežar.

Ženske so ekonomsko vse bolj odvisne od svojih partnerjev

Po besedah Plazove so v društvu SOS telefon letos poleti opazili zelo močan upad prihodov žensk v varne hiše. "Eden od razlogov, za katerega mislimo, da je pravi, je vse večja revščina in vse večja ekonomska odvisnost žensk od svojih partnerjev. Zaradi tega si ne upajo od doma, ker ne vedo, kje bodo pristale, ko bodo po enem letu odšle iz varne hiše," je razložila.

Dodala je, da je treba ženskam zagotoviti stanovanja, kamor bi jih po prihodu iz varne hiše lahko namestili. "Ne moremo pričakovati, da so po pol leta ali enem letu, ko odidejo od nas, v popolnoma enakem stanju, kot so bile, preden se je nasilje začelo," je povedala in dodala, da je proces okrevanja dolg. Po njenih besedah je zelo pomembno tudi izobraževanje pri obravnavanju žrtev nasilja, ker so ponekod izkušnje žensk včasih negativne, na primer na sodiščih, policiji in pri zdravstvenih delavcih.

Število obravnavanih primerov nasilja narašča

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami so ali bodo obeležile tudi druge ustanove in društva. Center za socialno delo Škofja Loka in Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske sta danes pripravila strokovni posvet z naslovom Nasilje v družini, ob 18. uri pa se bo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije predstavila Ženska svetovalnica iz Ljubljane.

Center za socialno delo (CSD) Koper je v sodelovanju Policijsko upravo Koper organiziral delovno srečanje, namenjeno skupnemu pregledu dela v preteklem obdobju in oceni sodelovanja na področju obravnave nasilja v družini. Ugotovili so, da število obravnavanih primerov nasilja narašča, kar kaže na zvišanje družbene občutljivosti na pojav. Trend rasti se še posebej kaže pri številu izrečenih ukrepov prepovedi približevanja po zakonu o policiji, so zapisali v sporočilu za javnost. Leta 2005 so namreč izrekli 152 ukrepov, lani pa 1080.

Vedno več je tudi primerov nasilja v družini, ugotavljajo na koprski policiji. Porast je še posebej opazen pri številu nujnih intervencij. V zadnjih dveh letih so obravnavali kar 250 nujnih primerov, kar je več kot 100-odstotni porast intervencij glede na predhodno obdobje. Od skupnih 250 primerov predstavljajo intervencije zaradi nasilja v družini približno 60 odstotkov.