Pomladansko merjenje raziskave Trženjski monitor kaže, da potrošniki pozornost preusmerjajo na prihodkovno stran, da torej v večji meri zaznavajo problem nižjega dohodka. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila predsednica Društva za marketing Slovenije Maja Makovec Brenčič, je postal potrošnik preudaren, premišljen tudi v porabi, ne le v nakupih. Krizo pa v vsakdanjem življenju, po zadnjem merjenju, občuti 82 odstotkov vprašanih, kar je dve odstotni točki več kot v jesenskem merjenju.
Makovec Brenčičeva je pojasnila, da porabnik zmanjšuje zvestobo znamkam, kupuje v diskontih in na spletu, kjer išče nove ugodnosti. "Porabnik je ujel nov ritem kupne moči, ki je omejena. Obrnil skrb v prihodkovno stran, torej kako ohraniti prihodek, delovno mesto," je dejala.
V tokratnem merjenju opažajo bolj občutno zaznavanje padca dohodkov, medtem ko so pred pol leta potrošniki v večji meri razmišljali o padcu kupne moči in višjih cenah, hkrati pa se je povečalo zaznavanje psiholoških pritiskov v medijih in družbi.
Ob tem je pojasnila, da se morajo zdaj trgovci približati porabniku, spremljati njegove nove navade. "Porabnik danes igra igro, proizvajalci in trgovci pa morajo vse bolj spoznati in razumeti tega porabnika," je poudarila.
Andraž Zorko iz družbe Valicon meni, da smo verjetno prišli do vrha tistih, ki občutijo recesijo. V pomladnem merjenju so spraševali porabnike tudi po pazljivosti na poreklo izdelkov. Poudaril je, da je preverjanje porekla v vzponu v vseh kategorijah izdelkov, najbolj pa je poudarjeno pri hrani in pijači. Skoraj 80 odstotkov vprašanih zaupa ali popolnoma zaupa slovenski hrani, samo dva odstotka pa ji ne zaupata.
Makovec Brenčičeva pa je poudarila, da je očitna velika naklonjenost porabnika slovenskemu poreklu. "To je priložnost, treba jo je zadostiti na pravi način. Gre za to, da je treba biti konkurenčen, tudi v ceni. Tekma na polici je velika, kar predstavlja apel slovenskim proizvajalcem po povečanju ponudbe."
Kakšne spremembe je prinesla recesija?
Dve petini vprašanih navaja bolj racionalno obnašanje pri nakupovanju hrane in izdelkov vsakodnevne potrošnje, ena sedmina pa bolj racionalno obnašanje nasploh (poraba vode, ogrevanje). Dobra desetina vprašanih pravi, da nasploh manj porabijo oz. živijo skromnejše, še dodatnih 10 odstotkov pa, da zmanjšujejo nepotrebne stroške, med katerimi se navajajo frizerske storitve, kozmetiko, izlete, zabavo.
Delež tistih, ki so v zadnjem letu kupili kakšen izdelek prek spleta, ostaja pri 30 odstotkih. Še vedno so na prvem mestu tehnični izdelki, na drugem oblačila in obutev, na tretjem mestu pa zabavna elektronika.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.