Dve leti pozebe: sadjarji predlagajo namestitev oroševalnih sistemov

Letošnja pozeba je že druga zapored v dveh letih, zato številni sadjarji menijo, da je treba proti njenim posledicam že vnaprej ukrepati s sistemskimi rešitvami. Predlagajo namestitev oroševalnih sistemov, ki z zamrzovanjem ustvarijo izolativni ovoj. Težavo predstavljajo birokratski zapleti pri pridobivanju evropskih sredstev za njihovo namestitev.

Kot je na današnji novinarski konferenci na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudaril direktor podjetja Evrosad ter podpredsednik zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Boštjan Kozole, nikjer ne pomnijo tako hude pozebe dve leti zapored. Tako po njegovih besedah ni več mogoče trditi, da gre za slučajni vremenski pojav, do katerega pride "vsakih sto let".

S tem se po njegovih besedah strinjajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s predstavniki katerega so že stopili v stik. V zbornici so jim predlagali sistemsko rešitev v obliki oroševalno-namakalnih sistemov, ki so se po Kozoletovih besedah v tujini izkazali za zelo učinkovite.

Kot je pojasnil Kozole, bi lahko velik del sredstev za postavitev takšnih sistemov pridobili iz evropskih virov, a je treba v tem primeru spremeniti nacionalni program razvoja podeželja, ki oroševalnih sistemov ne predvideva. To prinaša velike birokratske ovire, je poudaril. Prepričan pa je, da slovensko sadjarstvo brez tovrstnih ukrepov ne more preživeti.

Na ministrstvu predlog po Kozoletovih besedah sicer podpirajo in ga bodo poskušali takoj uresničiti. Nacionalni program bi po predlogu spremenili tako, "da se maksimalno prilagodi v smilu investicij v infrastrukturne objekte namakalno-oroševalnih sistemov".

Strošek postavitve oroševalnih sistemov po Kozoletovih ocenah sicer znaša med 8000 in 10.000 evrov na hektar, k temu pa je treba prišteti še strošek zagotavljanja vodnega vira. Vode je v Sloveniji v večini delov leta dovolj, poleg tega pa se velika večina tako porabljene vode vrača v podtalnico, je izpostavil.

Podatkov o konkretni višini tokratne škode še nimajo, je pa predsednik Strokovnega sadjarskega društva Slovenije Robert Veberič dejal, da so razmere v sadjarstvu "porazne" in da bo slovenskega sadja letos zelo malo. Kozole je dodal, da je verjetno poškodovanega 90 ali več odstotkov potencialnega pridelka, kar pomeni škodo v višini med 50 in 60 milijoni evrov tržne vrednosti sadja.

Manj medu

Nedavna pozeba je med drugim močno prizadela akacijo, na kateri po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča letos paše za čebele ne bo. Ker je tretjina slovenskega medu akacijevega, čebelarji tako pričakujejo za tretjino manj pridelka. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) bodo podatke o škodi zaradi pozebe predvidoma zbrali do srede.

Kot je za STA pojasnil Noč, bo akaciji še dodatno škodovalo hladno vreme v času njenega cvetenja, zato škodo pričakujejo tudi tam, kjer pozeba ni bila usodna. Končna škoda bo odvisna od vpliva pozebe na preostalo pašo, kar pa je po njegovih besedah trenutno še nemogoče oceniti.

Ob tem je Noč opozoril, da hladno vreme negativno vpliva tudi na čebele. Čebelarje je tako pozval, naj zanje ustrezno poskrbijo. "Čebele v hladnih razmerah veliko porabijo zase in lahko ostanejo tudi brez hrane. Čebelar mora biti pozoren, da ne bo na koncu poleg paše izgubil tudi čebele," je izpostavil.

Medtem Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) podatke o škodi še zbira. Kot je pojasnil Robert Peklaj, podatek o skupni škodi v višini 44 milijonov evrov, ki se je pojavil v medijih, ni prišel z njihove strani. Ocenil je, da gre za posledico navedb, da bi bila škoda po pozebi lahko celo večja kot lani, zaradi česar so nekateri lanskemu znesku le prišteli določen delež. Peklaj je še poudaril, da točna višina škode ne bo znana še nekaj mesecev.