Zaradi neučinkovitosti ministrstva območje od Ljubljane do Kočevja odrezano od preostalega dela države

Računsko sodišče je objavilo poročilo o učinkovitosti ministrstva, pristojnega za promet in direkcije za ceste. Pod drobnogled so vzeli modernizacijo cestne in železniške infrastrukture na 3A razvojni osi, območje ob cestni povezavi Ljubljana–Kočevje–Petrina. "Ministrstvo ni bilo učinkovito," so ugotovili v poročilu, ki je zajelo obdobje od leta 2006 do marca 2015.

Glavna cestna povezava na omenjenem območju je bila nazadnje modernizirana med letoma 1960 in 1970, stanje ceste pa se močno slabša, celo hitreje kot druge državne ceste, ugotavljajo na Računskem sodišču. "Modernizacija v zadnjih devetih letih pa je potekala ločeno in strokovno neusklajeno," so zapisali. Prav to naj bi bila največja težava. Slovenija namreč v tem skoraj desetletnem obdobju ni imela nacionalnega programa za državne ceste in železnico. Prav ministrstvo bi moralo pripraviti nacionalne programe za področje prometne infrastrukture, a ga ni.

Preveč projektov hkrati, denar se drobi

Prav tako ministrstvo direkciji ni dajalo nobenih usmeritev za načrtovanje in izvajanje posameznih projektov na državnih cestah, čeprav bi moralo ministrstvo skupaj z direkcijo postaviti prednostne naloge vzdrževanja in razvoja državnih cest. Ker ni prednostnih projektov, ampak se hkrati izvaja veliko projektov, zmanjka denarja, saj se ta razdrobi na številne projekte. To pa znova zmanjšuje učinkovitost ministrstva in direkcije in vpliva na slabšanje stanja cest. Ker država državne ceste ne vzdržuje pravočasno, se stanje na njej slabša, to pa draži njeno obnovo, opozarja poročilo.

Poleg modernizacije državne ceste, poteka hkrati tudi modernizacija Kočevske proge, a "modernizaciji ceste in železniške proge potekata ločeno, strokovno neusklajeno," so ugotovili na Računskem sodišču.

V poročilu je računsko sodišče opozorilo tudi na obvoznico Škofljica. Projekt miruje, čeprav so ga v načrt razvojnih programov umestili že pred enajstimi leti. Tudi tukaj ministrstvo ni bilo dovolj aktivno pri iskanju rešitev, piše v poročilu.

Priporočila ministrstvu

Računsko sodišče je opozorilo tudi na zmanjševanje sredstev za področje upravljanja in vzdrževanja državnih cest. Podali so tudi nekaj priporočil, saj je za finančno plat odgovorna država, ne le ministrstvo. Med drugim predlagajo, da se preuči možnost, da se del trošarin za goriva nameni za razvoj in vzdrževanje cest. Prav tako pa bi dodaten denar za ceste dobili, če bi letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, ki ga plačujemo ob registraciji vozil, v celoti namenili za državne ceste. Trenutno gre namreč velik del tega denarja za financiranje in vzdrževanje železniške infrastrukture.

"Poleg tega se preko vračila plačane trošarine za pogonska goriva subvencionira slovenske avtoprevoznike, namesto da bi se trošarine namenile za financiranje razvoja in vzdrževanja državnih cest," pravijo na Računskem sodišču.

Ministrstvo in direkcija morata zdaj v treh mesecih predložiti odzivni poročili, v katerih bosta predstavila tudi ukrepe za odpravo slabosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče. Računsko sodišče od revidirancev zdaj zahteva, da naredijo načrt aktivnosti, ki bodo pripeljale do prepotrebnih nacionalnih programov na področju razvoja in vzdrževanja državnih cest in železnic.

Kočevsko progo naj bi usposobili v prihodnjih dveh letih

Prenove zadnjega, približno 12-kilometrskega dela kočevske železniške proge med Ribnico in Kočevjem, se bodo lotili prihodnje leto, v celoti pa naj bi jo usposobili do leta 2017, je ob današnjem delovnem obisku v Kočevju povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Prenova omenjenega dela naj bi državo stala približno 40 milijonov evrov.

Minister Gašperšič je na novinarski konferenci v Kočevju pojasnil, da naj bi denar za omenjeno naložbo zagotovil državni proračun. Z njim bodo nadaljevali prenovo približno 50-kilometrske kočevske železnice od Grosupljega do Kočevja, in to mesto po skoraj po stoletja, odkar je tam vozil zadnji vlak, vnovič železniško povezali z Ljubljano.

V prenovo celotne kočevske železnice so doslej vložili približno 60 milijonov evrov, celoten projekt pa bo stal približno 100 milijonov evrov. Sicer pa bo ta z železniškim potniškim in s tovrstnim tovornim prometom pomembno razbremenila zdajšnje prometne tokove na Kočevskem, je opozoril.

Ker je na Kočevskem približno 3000 ljudi zaposlenih drugje, je minister poudaril predvsem njeno vlogo pri dnevnih potovanjih v osrednjo Slovenijo in Ljubljano. S kočevskim potniškim vlakom naj bi tako delno razbremenili tudi cesto iz Škofljice v Ljubljano, ljubljanska avtomobilska parkirišča ter okolje, je dodal in hkrati zatrdil, da bodo omenjeni projekt obravnavali prednostno.

Glede problematike reševanja prometnih zagat na cesti Škofljica-Ljubljana je napovedal, da naj bi cestni priključek Šmarje - Sap začeli graditi že v jeseni, na ministrstvu pa so se že tudi dogovorili glede ukrepa štirih prometnih pasov na Dolenjski cesti do Lavrice in zanje naročili projekte. Omenjene pasove naj bi vzpostavili že v jeseni ali najkasneje do začetka novega leta, je še povedal Gašperšič.

Po besedah kočevskega župana Vladimirja Prebiliča so ministra danes seznanili tudi s problematiko tamkajšnjih državnih cest in urejanja krožišč, predstavili so mu projekt kočevske kogeneracije in energetske sanacije, govorili pa so tudi o programu Pokolpje, v okvir katerega med drugim sodi tudi prenova kočevske železnice.

O tem je državna sekretarka ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Margareta Guček Zakošek, ki se je ravno tako udeležila obiska v Kočevju, dejala, da na ministrstvu razmišljajo o njegovem podaljšanju do leta 2018. Za ta program naj bi namenili dodatnih približno 10 milijonov evrov, s čimer bi pomoč Pokolpju dosegla približno enak znesek kot program pomoči Pomurju, je še povedala državna sekretarka.