Zaradi kredita ni dobil pomoči

Bralec je po izgubi službe zaprosil za enkratno denarno pomoč, ki je ni dobil, ker so mu kot dohodek upoštevali posojilo, ki ga je vzel še kot zaposleni. Njegova žena, ki prejema minimalno plačo in 240 evrov otroškega dodatka, je nato vzela posojilo za plačilo zaostalih položnic in nakup hrane, opisuje bralec. Zanima ga, zakaj se kredit upošteva kot dohodek, če ga mora odplačevati.

Po pojasnilih ministrstva za socialne zadeve enkratna pomoč pripada družini, ki je materialno ogrožena iz razlogov, na katere sama ni mogla vplivati. Prav tako jo lahko dobi ob izkazovanju izrednih stroškov za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.

Ker zakon ne določa, kaj je materialna ogroženost, je presoja prepuščena centru za socialno delo, ki odloča po prostem preudarku v vsakem konkretnem primeru posebej. Če ugotovi, da je upravičen, se odloči, koliko pomoči bo dodelil, praviloma glede na potrebe. Prosilec pa mora sam dokazati, da je materialno ogrožen, in natančno obrazložiti razloge, zaradi katerih potrebuje pomoč.

Pri ugotavljanju upravičenosti pomoči se med drugim uporablja tudi določba zakona, da se lastni dohodek družine poveča za fiktivni dohodek v višini posredno ugotovljenih dohodkov in prejemkov, ki jih ne izkazuje, pa se ugotovi, da v določeni višini plačuje oziroma je plačala za blago ali storitve, česar z razpoložljivimi sredstvi ne bi zmogla. Gre za plačila, višja od lastnih dohodkov, na primer namenjena plačilu življenjskega zavarovanja, lizinga, odplačevanja kredita in podobno.

Lahko se tudi ugotovi, da družina plačuje oziroma je plačala za določeno storitev ali blago, lastnega dohodka pa ne izkazuje. Če družina ne dokaže, da na primer posojila ne plačuje sama, ampak nekdo drug, ki ni družinski član, se ji lastni dohodek poveča za fiktivnega v višini posredno ugotovljenih dohodkov, ki jih z mesečnim odplačevanjem kredita očitno ima – na primer zaradi dela na črno, skritih prihrankov in podobno –, vendar jih center za socialno delo ne pridobi neposredno od družine ali iz uradnih zbirk. Torej, odplačevanje kredita pri ugotavljanju upravičenosti do enkratne pomoči se lahko šteje kot dohodek.

Izredna denarna pomoč je tako za preživljanje, in ne na primer za počitnice ali izobraževanje. Stroški morajo biti izredni, ne za redne nakupe hrane in vsakomesečna plačila položnic, ki kot taka spadajo v socialno pomoč. Izjema so dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči, pri katerih redni nakupi hrane in vsakomesečna plačila položnic že predstavljajo izredne stroške. In takih je v Sloveniji vse več.