Zaradi agresivnih prosilcev ministrstvo najelo varnostnike

Za ljudi, ki brez denarne socialne pomoči težko preživijo že en sam dan, bosta naslednja dva tedna prava nočna mora. Kot smo poročali, bo morala zaradi težav z računalniškim sistemom in posledično nerešenih vlog dobra tretjina prosilcev na denar čakati vse do 5. marca. Na ministrstvu sicer razumejo razburjenje ljudi, zaradi katerega so morali v nekaterih centrih za socialno delo celo najeti varnostnike, a kot pravijo, zamud izplačil pravzaprav sploh še ni, saj je zakonski rok za izplačila 60 dni, kar pomeni, da so bila vsa včerajšnja nakazila izvedena pred rokom.

Dominkuš: Te začetne težave bo treba prebroditi

Generali direktor direktorata za socialne zadeve Davor Dominkuš je včeraj na očitke o slabem sistemu odgovoril, da je bil slednji stestiran, a da je to "edinstveni sistem, prvi takšen v Evropi, in zato je popolnoma jasno, da bo neko uvajalno obdobje, ko bo treba te začetne težave prebroditi". "Na realnih razmerah ga nismo mogli preizkušati, saj enostavno podatki, ki jih ugotavljamo pri postopkih za različne pravice, ne morejo biti testni podatki. Brez pravega, realnega podatka, zadeve ne moremo dokončno testirati," je dejal in dodal, da je po besedah informatikov trenutno zagotovljeno učinkovito delovanje tega sistema.

Težave so sicer nastale ob avtomatiziranju pridobivanja podatkov geodetske uprave, saj jih morajo socialne delavke trenutno še vpisovati ročno, in pri pridobivanju podatkov od bank ter obvladovanju novega informacijskega sistema, ki se ga morajo navaditi tudi v posameznih centrih.

Kot smo poročali, je januarja vloge za denarno socialno pomoč oddalo 4.525 novih prosilcev. Rešenih je bilo 2.831 vlog, od tega jih je bilo pozitivno rešenih 2.028. Vsi, ki so jim pomoč odobrili, so jo včeraj popoldne tudi prejeli.

Tisti, ki pomoči ne bodo dobili, lahko zaprosijo za izredno pomoč v višini 260 evrov

Centri za socialno delo vsem, ki so vlogo za socialno pomoč oddali, a je danes niso dobili, svetujejo, naj se zglasijo v centru, v katerem so oddali prošnjo za pomoč, in izpolnijo prošnjo za izredno socialno pomoč. Ta namreč ni vezana na informacijski sistem. Namen izredne denarne socialne pomoči je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev. Po novem interventnem zakonu lahko samska oseba prejme največ 260 evrov ali največ 780 evrov za na primer štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve.

Zaradi razburjenih prosilcev na centrih več varnostnikov

Kot je še potrdil Dominkuš, so morali na centrih za socialno delo zaradi nekaterih razjarjenih prosilcev denarne socialne pomoči najeti več varnostnikov. "Veliko prejemnikov ni več upravičenih do pomoči, približno 30 odstotkov vseh prejetih vlog se zavrne. Ljudje, ki so do sedaj neupravičeno prejemali te prejemke, so seveda razjarjeni, tega ne morejo sprejeti in so tudi agresivni do delavcev na centrih. Absolutno smo morali našim delavcem zagotoviti varnost," je dejal. Denar za varovanje naj bi sicer odobrilo pristojno ministrstvo, na samih centrih pa tega nočejo komentirati.

Težave tudi z vlogami za znižano plačilo vrtca?

Da očitno pristojni nimajo težav le z nerešenimi vlogami, so nas opozorili naši bralci, ki pravijo, da še vedno čakajo odgovore na podane vloge za znižano plačilo vrtca. "Z januarjem bi morali prejeti nove odločbe z višjim zneskom plačila, kot smo ga imeli do sedaj," pravi bralec Admir, ki odgovora na to, ali je upravičen do tovrstne pomoči, še ni dobil. "Zraven morebitnega dolga mi bodo poslali še novo položnico, kjer bo že obračunan nov znesek in bo to vse skupaj zneslo 310 evrov, ki jih bom moral poravnati naenkrat. Na kaj se bomo pa takrat izgovarjali tisti, ki bomo to morali poravnati? Ali se bomo tudi mi lahko izgovarjali na računalniški sistem?" sprašuje pristojne, od katerih odgovore še pričakujemo.

Pustni shod lačnih dijakov pred DZ

Nova socialna zakonodaja, po kateri v skladu z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev odločajo centri za socialno delo, je začela veljati z novim letom, z njo pa so poleg prosilcev socialne pomoči očitno "nastradali" tudi slovenski dijaki. Ti sicer že ves čas opozarjajo na krivice, ki jih zakon povzroča, danes pa so se odpravili na protestni shod, ki so ga poimenovali "Pohod lačnih dijakov". Več kot 30 dijakov je protest začelo pred ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, nato so se odpravili pred poslopje državnega zbora. Baloni, ki so jih spustili v nebo, so bili simbol štipendij in sanj marsikaterega dijaka, so dejali.

DOS: Štipendijo izgubilo 18 tisoč mladoletnih dijakov

Kot pravijo, se jim zdi nedopustno, da je po novi zakonodaji štipendijo izgubilo okoli 18.000 mladoletnih dijakov. Vlada je sicer dejala, da je število manjše in znaša okoli 11 tisoč. V zameno so staršem sicer obljubili višji otroški dodatek, a kaj ko ta ne dosega višine prejšnjih prejemkov, nam je pojasnil Mitja Lešnik, predsednik Dijaške organizacije Slovenije. Dijaki in starši so tako prikrajšani za okoli 80 evrov.

"Absurdno se nam zdi, da je vedno manj denarja namenjenega za izobraževanje mladine. Temu dejstvu pritrjuje tudi odvzem državnih štipendij vsem mladoletnim dijakom. Na DOS menimo, da je varčevanje na šolajoči se mladini varčevanje na prihodnosti naše države! Ob tem pa si želimo, da bo nov predsednik vlade izpolnil predvolilne obljube in skupaj z nami uredil štipendiranje, da bo javno šolstvo ponovno enako dostopno vsem dijakom," pravi.

Kot se še ponazorili, je v šolskem letu 2008/09 za državno štipendijo zaprosilo približno 40.000 dijakov, le 23.000 dijakov pa je to štipendijo tudi dobilo. Iz tega je razvidno, da je potreba dijakov po državnih štipendijah velika, kljub temu da osnovna državna štipendija znaša le 36 evrov, a za skoraj polovico dijakov nujno potrebna, pravijo in dodajajo, da se z ukinjanjem državnih štipendij za mladoletne dijake omejuje njihova samostojnost, saj so bili dijaki do sedaj kot prejemniki državne štipendije delno tudi finančno neodvisni.

Danes sta dijake sprejeli poslanski skupini Socialnih demokratov ter Pozitivna Slovenija, jutri pa bo podpredsednik parlamenta, Jakob Presečnik, sprejel dijake, ki mu bodo predali okoli 17.000 podpisov v podporo prizadevanjem za spremembe ZUPJS.