FOTO: Pahor: Še vedno smo gospodarji svoje usode

Na predvečer dneva državnosti je bil na osrednji slovesnosti na Kongresnem trgu slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor. Pahor je v nagovoru opozoril, da tako kot smo si pred 22 leti samostojno državo priborili, jo lahko tudi zapravimo. "Toda to je še vedno v celoti odvisno od nas samih. Še vedno smo gospodarji svoje usode. Tako mora ostati vekomaj. To je naša moralna in državljanska dolžnost do naših pogumnih in domoljubnih prednikov in zlasti do naših otrok. Njim pa teh sanj ne smemo vzeti," je dejal Pahor.

Pahor je v nagovoru še dejal, da je Slovenija do danes v kratkem času dosegla zavidljive uspehe, saj je postala mednarodno priznana in ugledna država ter aktivna članica v najbolj zaželenih evropskih in svetovnih družinah narodov in držav. A ob tem je opozoril, da so nas ti uspehi zaslepili. "Hkrati z njimi so se razraščali številni negativni družbeni pojavi, ki jih nismo hoteli videti ali jih nismo znali obvladati."

Pred petimi leti nas je doletela huda kriza, nadaljuje Pahor in dodaja, da je "vse slabo in zavržno silovito naplavila na površje." Je pa kriza "surovo razgalila škodljive posledice tranzicije." "A občutek ogoljufanosti in nepravičnosti pri ljudeh je bil in ostaja silovit. Vlado, parlament in druge institucije države je prisilil, da so se zganile in ukrepale," pravi Pahor.

Predsednik države ocenjuje, da so se sicer institucije zganile v pravo smer, a prepočasi in premalo odločno. "Zdaj gre za to, da še dovolj zgodaj povrnemo zaupanje ljudi v državo in njene ustanove, v integriteto političnih, gospodarskih, pravnih in drugih odločevalcev, preden bi utegnilo biti prepozno."

Pahor sicer meni, da ta kriza ni najtežja preizkušnja, je pa zahtevna in za zmago terja veliko "složnost, medsebojno spoštovanje, solidarnost, samozavest in velikopoteznost. Skratka, vse tisto, kar je v temeljih naše državnosti." Pahor pravi, da se moramo zdaj boriti na dveh frontah. Kot prvo, moramo rešiti tisti del težav, ki smo jih tudi sami povzročili. In drugo, aktivno moramo sodelovati pri reševanju naših skupnih evropskih težav. "Nikoli namreč ne smemo pozabiti, da je bila naša nacionalna ideja tesno povezana z evropsko. Svoje države nismo ustanovili zato, da bi bili izolirani," je poudaril.

"Čez leta nas bodo otroci in vnuki spraševali, kako nam je uspelo zbrati toliko moči, da smo se varno in uspešno izvlekli iz največje krize po drugi svetovni vojni. Vsak od nas jim bo na svoj način povedal, da svojih napak nismo ponavljali, uspehe pa smo znali primerno navdihniti. Rekli jim bomo, da smo se znali učiti iz izkušenj. Da nas ni bilo strah. Da nismo nehali verjeti v boljši in bolj pravičen svet. Preden bodo naši razigrani, radovedni otroci in vnuki zaspali, jim bomo voščili najlepše sanje," je zaključil Pahor.

Veber: Kriza najbolj udarila po tistih, ki so zanjo najmanj krivi

Še pred osrednjo slovesnostjo so praznik s slavnostno sejo zaznamovali poslanci, ki jih je nagovoril predsednik DZ Janko Veber.

Veber je v svojem govoru med drugim spomnil, da je samostojna država, katere ključni cilji so bili tudi gospodarska uspešnost, blagostanje in socialna enakost, prav v dvorani, v kateri je danes potekala slavnostna seja DZ, leta 1991 postala resničnost.

Dodal je, da so bili takrat naše vodilo visoko postavljeni cilji, ki smo jih tudi uresničevali. "Leto za letom smo dosegali zavidljive uspehe in veljali za najuspešnejšo tranzicijsko državo, za evropsko 'zgodbo o uspehu'," je poudaril.

A gospodarska kriza je prizadela tudi Slovenijo, najbolj silovito pa je udarila ravno po tistih, ki so zanjo še najmanj krivi. "Vrsta podjetij je propadla, število brezposelnih je skokovito naraslo, življenjski standard je padel. Na prvi pogled se zdi, kot da smo se znašli v brezizhodnem položaju," je v govoru dejal predsednik DZ in dodal, da je čutiti, da se med državljankami in državljani širi prepričanje, da država ne deluje v njihovo dobrobit.

Zato se lahko po njegovih besedah skupaj z državljani upravičeno sprašujemo, kakšna bo naša prihodnost, kakšno državo sploh hočemo in potrebujemo. Sam meni, da potrebujemo državo, katere aparat bo deloval v dobrobit njenih državljanov. 

Pričujoča kriza je po Vebrovih besedah razgalila tudi precejšno mero dvoličnosti Evropske unije, ki "poskuša neučakanost plenilskih mednarodnih finančnih trgov pomiriti ne glede na ceno, ki jo ob tem plačujejo njene članice, njeni državljani". Tudi Slovenija je, kot pravi, deležna precejšnjih, tudi pretiranih pritiskov EU in to kljub dejstvu, da so v izhod iz krize vložena precejšnja in iskrena prizadevanja. 

Ob polnem zavedanju, da moramo v teh trenutkih ostati z nogami trdno na tleh, pa ga skupne pretekle izkušnje vendarle navdajajo z optimizmom. Ne nazadnje to z vsakodnevnimi prizadevanji po njegovih besedah dokazuje tudi na desettisoče prostovoljcev – od gasilcev do krvodajalcev in drugih. "Solidarnost, srčnost in predanost so spet vzdramljene vrednote," je prepričan Veber.

Kriza je premagljiva in premagamo jo lahko sami, s svojimi močmi in znanjem, z zaupanjem, iskrenim medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem, predvsem pa z dialogom in odgovornim ravnanjem na vseh ravneh, je sklenil predsednik DZ.

Bratuškova: Od nastopa nove vlade bistveno manj notranjih razprtij

Predsednica vlade Alenka Bratušek je v poslanici dejala, da so bili ukrepi njene vlade in da še bodo tudi v prihodnje neprijetni. "Zavedam se, da nižanje plač ter uvedba davkov nista ukrepa, s katerimi bi se lahko ljudem prikupila. In lahko mi verjamete, da bi bila najsrečnejša predsednica vlade, če bi bila blagajna polna, in bi lahko delila in ne jemala. A druge možnosti danes žal nimam," je zapisala Bratuškova.

"Ne želim, da mene in mojo vlado presojate po izrečenih besedah in obljubah. Ko bomo nekega dne odšli 'z odra', nam boste lahko ploskali ali pa nas izžvižgali. Presojali nas boste lahko po naših dejanjih in opravljenem delu," je še poudarila.

Ob tem je Bratuškova dejala, da je od nastopa nove vlade bistveno manj notranjih razprtij in napetosti. "To dejstvo mi da vedeti, da smo danes kljub načelnim in povsem razumljivim razlikam in neskladjem ter napetostim in navkljub številnim pomanjkanjem in odrekanjem spet sposobni ravnati složno za dosego skupnega dobrega. In da smo na pravi poti," je še poudarila.

V največji opozicijski stranki SDS so se odločili, da bodo dan državnosti proslavili po svoje. Osrednje slovesnosti se niso udeležili zaradi nasprotovanja povabilu praporščakov, ki nosijo rdečo zvezdo.

Pahor želi, da bi politika pokazala složnost pri premagovanju težav

Pahor je danes sprejel svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. Pred 22 leti smo bili enotni, je povedal Pahor in izrazil željo, da bi znali zlasti ob državnih praznikih to enotnost pokazati in da bi politika tudi sicer v časih, ko Slovenija "v gospodarskem in socialnem smislu ne kaže najbolj prijaznega obraza", pokazala neko složnost pri premagovanju težav. Ob tem je izpostavil, da ji v zadnjem času to deloma tudi uspeva.

Danes bi kdo rekel, da sta Slovenija in svet drugačna od tistega, kar bi si želeli, a po predsednikovih besedah moramo naprej verjeti v boljši in pravičnejši svet. Tudi pred 22 leti namreč ni bilo vnaprej dokončno jasno, da bomo uspeli, a "smo v to sveto verjeli in tudi zato smo, zato ne nehajmo verjeti", je dejal.

Stres: Ozračje, ki jemlje pogum in optimizem

Dan državnosti letos praznujemo v ozračju, ki številnim jemlje pogum in optimizem, pa je pri maši za domovino ob dnevu državnosti dejal ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Stres opaža umanjkanje vrednot, kot so poštenje, resnicoljubnost in pravičnost, medsebojno spoštovanje in sodelovanje, ki so "moralne osnove vsake perspektivnosti, medsebojnega zaupanja, poguma in optimizma".

Ob tem Stres dodaja, da nas te vrednote najmanj stanejo, "zanje ne potrebujemo mednarodnih kreditov, so nam takoj na dosegu, če le jasno uvidimo potrebo po njih in se zanje tudi iskreno in dosledno odločimo," je dodal.

Stres je ob tem poudaril, da vladarji nimajo neomejene oblasti, nimajo pristojnosti na področju vere in moralnih vrednot. "Obstajajo področja življenja, predvsem področje vesti, vernosti in moralne zavesti, področje, ki ga zaznamujeta vprašanji, kaj je res in kaj je prav, pred katerim se mora oblast vladarjev in državnikov ustaviti," je dejal.