Profesorica na biotehnični fakulteti Lučka Kajfež Bogataj je svetovala pri pripravi zakona o podnebnih spremembah. (Foto: Dare Čekeliš)

Okoljevarstvenica Lučka Kajfež Bogataj poslanca in slovenjgraškega župana Matjaža Zanoškarja, ki bi lahko zamenjal Karla Erjavca na mestu okoljskega ministra, slabo pozna. Ko so imeli v državnem zboru različne prireditve ali diskusije o varstvu okolja, na katere so povabili vse poslance, se jih praviloma ni udeležil. V tem mandatu so jih doslej pripravili tri do štiri, udeležilo pa se jih je malo poslancev.

Po njenem mnenju bi moral nov minister najprej pregledati opomine Evropske unije zaradi kršitev na področju varovanja okolja, ''ki so vsi vezani na kazni, ki jih bomo morali plačevati''. Opozorila je, da gre za stare probleme, ki so jih za seboj pustili prejšnji ministri. ''Skratka to bi moral počistiti, ker gre za konkretne zadeve, ki so že denarno obvezujoče.'' Omenila je izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje prašnih delcev, ureditev odlagališč in upoštevanje Kjotskega sporazuma. Zaveda se, da je ministrska funkcija politična. ''Minister bi moral predvsem dati jasne direktive svojim uslužbencem.''

Če bi jo prosili, naj postane ministrica za okolje, bi Kajfež Bogatajeva odklonila. ''Gre za politično funkcijo. Ni nujno, da je minister strokovnjak. Morda je celo moteče, če je strokovnjak. Mora imeti politično moč in voljo.'' Njeno področje so predvsem podnebne spremembe, zato je navijala za resorno ministrstvo. Če bi ga imeli, bi bila morda ministrica, a le, če bi vedela, da bi imela dejansko moč za spremembe na bolje.

Za okoljskega ministra bi se ji trenutno zdel primeren Franc Lobnik, predsednik sveta za varstvo okolja. Sodeloval je tudi pri sestavi nove koalicijske pogodbe. ''Na vsak način potrebujemo osebo s širokim pogledom, ki je bila že prej vpeta v državne inštitucije, povezane z okoljem.''

Je slovenjgraška občina zelena?

V slovenjgraški občini imajo 36 ekoloških otokov za ločevanje odpadkov, sistem pa nameravajo razširiti v letošnjem letu. (Foto: Reuters)

Po zagotovilih vodje komunalne oskrbe Jožeta Dvorjaka dobro skrbijo za okolje. Nekatera podjetja imajo certifikat ravnanja z okoljem ISO, največ pozornosti pa namenjajo ločevanju odpadkov in osveščanju občanov. ''Velikega pomena je tudi nadaljevanje izgradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja v nekaterih naseljih in priključitev čim večjega števila prebivalstva na centralno čistilno napravo.''

Že leta 1992 so odlagališče zatesnili s folijo, čeprav takratna zakonodaja tega še ni določala. Leta 1995 so dobili biološko čistilno napravo za čiščenje izcednih vod iz odlagališča, naslednje leto so dobili prve smetnjake za ločevanje papirja, plastike, kovin in stekla. Od leta 2004 odpadke prebirajo na smetišču, imajo pa tudi sistem za odplinjevanje in sežig deponijskega plina. Za okolje črpajo denar tudi iz evropskih sredstev.