Skrivati bolečino je slabo, ker ni olajšanja. Morajo biti vse faze žalovanja

"Hvaležna sem prijateljem, ki so mi stali ob strani in me poslušali, a v nekem trenutku se mi je zdelo, da jih izčrpavam," pripoveduje. Da ne bi ostala v začaranem krogu žalosti, si je poiskala strokovno pomoč. Nudijo jo v Slovenskem društvu Hospic, kjer se vsak dan srečujejo z umirajočimi in žalujočimi svojci. "Večino ljudi smrt odbija, ker mislijo, da govorimo le o smrti," pravi predsednica društva Renata Roban. "A mi nosimo močnejše sporočilo, ki nam ga dajejo tisti, ki odhajajo. Govorijo o tem, kako dragoceno je življenje."

Večina ljudi se s smrtjo ljubljene osebe sooči sama, ob pomoči najbližjih, razlaga psihologinja Vita Poštuvan, ki je o žalovanju napisala doktorat. Kdaj je torej treba po strokovno pomoč? Katere so faze žalovanja, ki jih je treba predelati, če se želimo vrniti v običajno življenje? In kako pomembno je, da z mrtvimi razčistimo vse, kako pomembna je sprava?

Pomembni pri žalovanju so tudi običaji. Rituali, kot je črnina. Pa pogreb, ki bi se mu marsikdo najraje izognil, čeprav je ravno pogrebna slovesnost tista, ki smrt naredi resnično, da se lahko začne poslavljanje od pokojnega.

Žalovati je treba. "A med globokim in večnim žalovanjem je razlika," še pravi Furlanova. Najbrž si nihče ne želi biti večno žalosten, zato je treba vedeti tudi, kdaj je dovolj, kdaj smo odžalovali. Kdaj napoči čas za nova doživetja, nova spoznanja in nove ljubezni.