Zalarjeva navodila v ustavno presojo?

Vrhovno državno tožilstvo, ki ga vodi generalna državna tožilka Barbara Brezigar, je v ponedeljek nekaterim upravičencem, ki lahko vložijo zahtevo za oceno ustavnosti predpisov in splošnih aktov, poslalo pobudo, naj na ustavno sodišče vložijo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti obveznih navodil za izvajanje državnotožilskega reda, ki jih je izdal pravosodni minister Aleš Zalar.

V začetku aprila se namreč izteče rok, ko bi moralo državno tožilstvo začeti uporabljati obvezna navodila o izvajanju državnotožilskega reda, ki jih je 22. februarja izdal Zalar, 2. marca pa so bila objavljena tudi v internem glasilu tožilstva.
Državno tožilstvo je pobudo poslalo vladi, državnemu zboru, poslanskim skupinam in državnemu svetu, v njej pa predlaga, da naj ob morebitni vložitvi zahteve, ustavnemu sodišču predlagajo, naj Zalarjeva navodila razveljavi. Predlagajo tudi, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvajanje navodil, kot tudi da naj ustavni sodniki zahtevo obravnavajo prednostno.

Kot v predlogu zahteve za presojo ustavnosti navaja tožilstvo, je razveljavitev navodil potrebna zato, ker gre pri njih za poseg v samo načelo delitve oblasti kot tudi v avtonomnost državnega tožilstva, ki je kot del pravosodja samostojen državni organ. Navodila po njihovem tudi neposredno posegajo v zakon o državnem tožilstvu, "rušijo logično strukturo zakona in so evidentno v nasprotju z namenom zakonodajalca".

Tožilstvo je tudi prepričano, da so bila navodila sprejeta v nezakonitem postopku. Ob tem tožilstvo navaja, da je v končni različici navodil tudi takšen del navodil, na katerega generalna državna tožilka ni imela možnosti podati svojega mnenja. Del navodil, ki določa, da v kolikor vodja tožilstva tožilcu odkloni podpis, zadeve ne more vrniti v ponovno obravnavanje istemu tožilcu, pa je po mnenju tožilstva v nasprotju z zakonom o državnem tožilstvu.

Opozicija pobudo podpira

Predlog vrhovnega tožilstva je že podprlo 37 poslancev in poslank poslanskih skupin SDS, SNS in SLS, ki bodo svoje stališče predstavili na ponedeljkovi skupni novinarski konferenci. Za neposredno vložitev pobude sicer zadostuje 30 podpisov poslancev. Pobudo lahko vložijo tudi državni zbor, vlada in državni svet, vendar morajo za to sprejeti poseben sklep.

Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da se na predlog vrhovnega državnega tožilstva ne bodo odzivali. Ob tem pa so ponovili stališče, ki so ga že zapisali 12. marca v odzivu na pismo Brezigarjeve premieru Borutu Pahorju: "Če generalna državna tožilka meni, da obvezna navodila za uporabo državnotožilskega reda niso v skladu z ustavo ali zakonom, ima vso pravico, da uporabi ustrezna pravna sredstva, ne pa politične diskvalifikacije."

Podobnega mnenja so v poslanskem klubu LDS. Njihovi poslanci sicer ne dvomijo, da je pravosodni minister Aleš Zalar izdal zakonit akt, kljub temu pa ne nasprotujejo ustavni presoji obveznih navodil. "Menimo, da je ustavna presoja potrebna predvsem zaradi demantija dezinformacij, s katerimi se skuša prikriti napake in slabo delo," so sporočili s poslanskega kluba.

Napoved opozicijskih poslancev vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič ocenjuje kot pričakovano, vodji poslancev Zares Cveti Zalokar Oražem pa se presoja ustavnosti ne zdi potrebna. Po njenem mnenju gre namreč zgolj za manever z namenom, da se pozornost z dejanskega dela tožilstva preusmeri na nepomembne stvari.

Poziv tožilstva za poslanca DeSUS Matjaža Zanoškarja kaže v prvi vrsti na to, da je odnos med državnim tožilstvom in ministrstvom za pravosodje zelo šibak in skrhan.