(Foto: Dare Čekeliš)

Pravosodni minister Aleš Zalar je v uvodu predstavitve ustavnih sprememb povedal, da je njihov namen razbremeniti ustavno sodišče, da bi se to lahko bolj usmerilo v reševanje pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Pri oblikovanju sprememb je z ministrstvom sodelovala tudi strokovna skupina za spremembo ustave, skupaj pa so v sklepu zapisali, da se v ustavo posega le toliko, kot je nujno, da se reši pereč problem preobremenjenosti ustavnega sodišča.

Po ministrovem mnenju je najpomembnejše diskrecijsko odločanje ustavnega sodišča o sprejemu ustavnih pritožb in pobud za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa. "Želimo si manjše število odločb ustavnega sodišča, ki pa bi bile usmerjene v pomembna in pereča ustavnopravna vprašanja in predvsem vedno pretehtane in sprejete skrbno in brez nenehnega časovnega pritiska," je pojasnil minister, hkrati pa dodal, da ne želijo zagotoviti udobno delo sodnikov ustavnega sodišča na račun pravic državljanov, temveč kakovostno  odločanje sodišča o ustavnopravnih vprašanjih.

Prenos na nižja sodišča bo določal zakon

Po njegovih besedah je s spremembami odprta pot prenosu pristojnosti za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, nižjih od zakona, na druga sodišča. Ta prenos bi se opravil z zakonom, je dodal. Član strokovne skupine in ustavnopravni strokovnjak Igor Kaučič pa je pojasnil, da niso šli v spremembe celotnega osmega poglavja ustave, ampak le treh členov, ki določajo opredelitev vloge ustavnega sodišča in pristojnost ustavnega sodišča, je dodal.

Strokovno in politično soglasje

Za spremembo ustave mora obstajati velika stopnja strokovnega in političnega soglasja, je v izjavi za medije ob robu javnega posveta o predlogu ustavnih sprememb dejal minister za pravosodje Aleš Zalar. Kot je zatrdil, trenutno kaže, da ta velika stopnja soglasja obstaja. Dodal pa je, da obstajajo še določene dileme.

V pogovorih s poslanskimi skupinami in s poslancema narodnosti so po besedah Zalarja ugotovili, da politika podpira postopek za iskanje rešitev v zvezi z novo opredelitvijo položaja in pristojnosti ustavnega sodišča. Prav tako se strinjajo, da postopek nadaljujejo tako, kot so ga začeli, in sicer s strokovno skupino, z razpravami v DZ in s širšimi javnimi posveti, je dodal.

Zalar je napovedal, da bodo razčistili vprašanje, ali naj se res vse pristojnosti ustavnega sodišča zapišejo v ustavo. Če določeno pristojnost ustavnega sodišča, npr. glede referenduma, zapišemo v ustavo, s tem ta institut povzdignemo na raven ustavne materije, je dejal in dodal, da s tem zelo otežimo sprejemanje te materije.

(Foto: POP TV)

Na vprašanje, ali je pričakovati dvotretjinsko podporo, je Zalar odgovoril, da trenutno kaže, da obstaja velika stopnja soglasja za spremembo ustave glede razbremenitve ustavnega sodišča. "Še več, na ministrstvu si prizadevamo, da ne bi šlo za vprašanje, ali je večina dvotretjinska ali ne, ampak ali je popolno soglasje ali ne," je dejal.

"Menili smo, da je v tej fazi primeren minimalističen pristop, ki je usmerjen v to, kar je bistveno, da ustavno sodišče obravnava samo pomembna ustavnopravna vprašanja," je odgovoril minister na vprašanje, ali ne bi bil potreben poseg tudi v postavljanje ustavnih sodnikov. 

Česa ustavni sodniki ne bodo več obravnavali?

Ustavno sodišče pa ne bo več presojalo o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni, o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi in o sporih med sodišči in drugimi državnimi organi. Sodišče bo imelo pravico, kot določa 161. člen, odpraviti ali razveljaviti tudi podzakonske predpise, za katere bo zakon določal prenos ustavosodne presoje na druga sodišča. Predlog tudi določa, da naj bo v ustavi zapisano, kdo lahko ustavne spremembe predlaga. Glede na predlog lahko oceno ustavnosti zahteva tretjina poslancev, državni svet, predsednik republike, vlada, varuh človekovih pravic, samoupravna lokalna skupnost in reprezentativni sindikat za območje države.

Sekretar na ministrstvu za pravosodje in član strokovne skupine Peter Pavlin pa je med drugim pojasnil, da so bila v poslanskih skupinah glede predlaganih sprememb tudi vprašanja, zakaj ne bi imela pravico zahteve za oceno ustavnosti tudi poslanska skupina.

162. člen naj bi po predlogu sprememb določal, da ustavno sodišče glede na pomen ustavnopravnega vprašanja prosto odloča, katere pobude in ustavne pritožbe bo sprejelo v obravnavo. Za pobude in ustavne pritožbe, ki jih ustavno sodišče v roku, ki ga določi zakon, ne sprejme v obravnavo, se šteje, da jih ustavno sodišče ne bo obravnavalo.