'Tožilstvo vodim jaz in ne minister Zalar'

Tožilstvo vodim jaz in ne minister Zalar, je v oddaji 24UR poudarila generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Prepričana je, da za njeno razrešitev ni nikakršnih razlogov.

"Ne ukvarjam se s tem, ali bom ostala na položaju, temveč s tem, da odgovorno in zakonito opravljam svojo funkcijo in enako sem ravnala tudi v primeru Zobec Hrastarjeve, ko je šlo s strani vrhovnega tožilstva za koordinacijo dela dveh tožilskih enot in seveda tudi za posvetovanje in pogovore s tistimi, ki opravljajo to preiskavo. In to z vednostjo tožilke, ki je postopek vodila, ter vodje skupine," je poudarila generalna državna tožilka.

Glede izjave ministra Zalarja, da če ona ostane, pade pravna država, pa je Brezigarjeva dejala, da ve, da ima v zakonu določene pristojnosti in te pristojnosti izvaja.

"Državna tožilka sem 30 let, zakon mi nalaga odgovornost za strokovnost, pravočasnost in zakonitost dela državnega tožilca in tudi to, da sem nemudoma obveščena o takšnih zadevah, kot je ta," je poudarila. V primeru, ko je osebno komunicirala s policistom iz tožilskega specializiranega oddelka, pa je po njenih besedah šlo samo za to.

Voditeljica oddaje je Brezigarjevo vprašala, zakaj je poklicala policista brez vednosti vodje specializiranega oddelka tožilcev Branke Zobec Hrastarjeve ter mu dajala ustna navodila za preiskovanje v konkretni zadevi, glede na to, da tej skupini ni dodeljena, po zakonu pa ima precej omejene pristojnosti. Ob tem je voditeljica ocenila, da je Brezigarjeva s konkretnimi navodili kršila zakon, generalna državna tožilka pa je to trditev zavrnila.

"Nisem kršila nobenega zakona. Moji pogovori niso šli mimo niti vodje skupine niti tožilke, šlo je za posvetovanje, za informiranje, za koordinacijo in za opozorila ter omogočanje, da se preiskava spelje tako, kot je bilo treba," je poudarila Brezigarjeva. Na novinarsko vprašanje, ali je torej tožilka Zobec Hrastarjeva vedela za te pogovore, pa je Brezigarjeva dejala, da "je vedela za pogovore, ko pa je bila odsotna na obravnavah, je za to vedela vodja skupine Blanka Žgajnar".

Na novinarsko vprašanje, v čem je bila torej težava v primeru preiskave na Oražnovi ulici, je Brezigarjeva dejala, da "v tem primeru imamo podatek z ljubljanskega tožilstva, da so bili res pomanjkljivo obveščeni in to je bilo narobe. Pomanjkljiva obveščenost, pomanjkanje podatkov, da gre za sum kaznivega dejanja, ki je edino merilo za to, da se tožilec odloči za ogled kraja dogodka, seveda, to je predstavljalo problem in prav je, da se to preišče in ugotovi vzroke za to ter se zadeva ustrezno zaključi".

Zavrnila je vprašanje novinarja, ali je v tem primeru posredovala, ker je menila, da je nekaj v preiskavi narobe in da policija ne dela vse tako, kot je treba. "Jaz nisem nič menila, sem samo opravljala svojo dolžnost. Gre za to, da je bil tu problem z obveščanjem in koordinacija med dvema tožilskima enotama. Samo za to je šlo, za moje pristojnosti v tem okviru, za mojo obveščenost in za omogočanje, da se opravi preiskava. Jaz nikomur nisem preprečevala, da kaj preišče, nikomur nisem preprečevala, da bi izvajal svojo tožilsko funkcijo, ampak sem to omogočala," je še poudarila Brezigarjeva.

Zalar bo počakal do petka

Pravosodni minister Aleš Zalar je medtem danes dejal, da v četrtek ne bo predlagal razrešitve generalne državne tožilke Barbare Brezigar, temveč bo počakal do petkovega sestanka. Potrdil je, da je poleg Brezigarjeve povabljena tudi višja tožilka Branka Zobec Hrastar. Vnovič se je zavzel za krepitev pristojnosti državnotožilskega sveta pri imenovanju generalne državne tožilke.

Na ministrstvu že nekaj časa pripravljajo nov zakon o državnem tožilstvu, ki bi državnotožilskemu svetu dal pristojnost merjenja in ugotavljanja učinkovitosti in uspešnosti tožilcev. Njegova pristojnost pa bi se nanašala tudi na kadrovske zadeve. Vendar pa to po njegovih besedah pomeni, da se spremeni tudi sestava organa. Sedaj je namreč svet "cehovsko zaprt", po novem pa bi del članov izmed sebe izvolili državni tožilci, del pa bi bili zunanji pravni strokovnjaki. V primeru sodnega sveta te na primer izvoli državni zbor na predlog predsednika republike.

Minister meni, da bi bil to najbolj prepričljiv in pravno konsistenten način ukinitve vpliva na postavljanje ali odstavljanje pravosodnih funkcionarjev. Pričakuje, da bodo ta predlog podprle vse politične stranke. Na vprašanje, ali ta novi predlog pomeni, da je v tem primeru "zmagala" Brezigarjeva, je odvrnil, da tu ne gre za to, da bi kdo zmagal ali izgubil. "Če kdo tu zmaga, zmaga pravna država," je poudaril. O tem, kaj predlog nove ureditve pomeni v konkretni situaciji oziroma ali bo razrešitev Brezigarjeve, če bo do nje prišlo, potekala v državnem zboru, pa je odgovoril, da to vprašanje za zdaj pušča še odprto. Ta trenutek zakon še velja, in če bi se sedaj sprožil postopek, bi se uporabil veljavni zakon, je pojasnil.

Zares in LDS: Ko tat kriči, primite tatu!

Poslanci Zaresa in LDS se zavedajo, da ima ''vsaka parlamentarna stranka poslovniško možnost zahtevati državnozborsko razpravo o različnih vsebinah in tudi včerajšnja zahteva za sklic nujne seje Odbora za notranjo politiko in pravosodje je povsem legalen inštrument opozicijskega dela. Žal pa je utemeljitev zahteve po razpravi o pritiskih na tožilstvo ponavljanje stare navade SDS, ko tat kriči: primite tatu! V utemeljitvi omenjene zahteve SDS navaja zakonita dejanja ministra in poslancev državnega zbora, ki naj bi dokazovala nezakonit pritisk na neodvisnost tožilstva. Zakonito delo poslancev in ministra problematizirajo, povsem neproblematično pa se jim zdi evidentno kršenje Zakona o državnem tožilstvu. Po mnenju SDS se v zvezi z delom tožilstva ne sme nihče oglašati, generalno državno tožilstvo pa notranji nadzor lahko izvaja ne samo po vseh zakonitih poteh, temveč je prvi državni tožilki pri tem dovoljeno tudi kršenje zakona.''

V sporočilu za javnost so zapisali, da ''v SDS tako ostajajo zvesti svoji tradicionalni dvoličnosti: ko generalno državno tožilstvo preganja novinarja, ki si drzne preiskovati stranpoti bivše vlade, je za SDS to pokazatelj strokovnosti, ko pa krši (celo svoj osnovni, tožilski) zakon, z jasno intenco dnevnopolitičnega angažmaja, pa je to kronski dokaz njene neodvisnosti''. Menijo, da se na tožilstvo vrši pritisk, ''vendar ne s strani pristojnega ministra, vlade ali koalicijskih strank, temveč so za to odgovorni tisti, ki so si v funkcijo prvega državnega tožilca drznili imenovati profilirano in angažirano strankarsko aktivistko''. Poudarjajo, da se bodo zavzemali za neodvisno in nepristransko tožilstvo. Ocenjujejo, da bi lahko spremenili način imenovanja generalnih tožilcev, ''da ne bi bilo več mogoče, da bi državno tožilstvo (p)ostalo čakalnica ministrov, neuspešnih predsedniških kandidatov in drugih strankarskih aktivistov. Upamo, da bodo svojo zmoto spoznali tudi v SDS in takšno ureditev v državnem zboru podprli,'' so dodali.