V SDS so se odzvali na odločitev pravosodnega ministra, ki opravlja tekoče posle, Aleša Zalarja, da za vodjo specializiranega državnega tožilstva za pregon organiziranega kriminala predlaga sedanjega vodjo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Harija Furlana.

Vinko Gorenak poziva premierja Boruta Pahorja, naj ustavi pravosodnega ministra Aleša Zalarja pri "spornih kadrovanjih". (Foto: Blaž Garbajs)

Njihov poslanec Vinko Gorenak je spomnil, da je zakon o državnem tožilstvu predvidel 11 tožilstev, dosedanja skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pa je postala novo – specializirano 12. državno tožilstvo.

Kot je opozoril, je bil tako samo za to tožilstvo predviden vnovičen izbor vodje tožilstva. Sam je, kot je poudaril, že takrat opozarjal, da gre izključno za to, "da se minister Zalar želi s tega delovnega mesta rešiti Blanke Žgajnar", sicer sedanje začasne vodje tega tožilstva, kar pa je Zalar po Gorenakovih besedah zanikal.

Gorenak je opozoril tudi, da so bili roki za sprejem podzakonskih predpisov, predvideni za izvajanje vseh kadrovskih postopkov, sredi lanskega julija še šestmesečni. Ko so prišli v zaključno fazo sprejemanja zakona v državnem zboru, je vlada že opravljala tekoče posle in Zalar je po njegovih besedah vedel, da se mu čas izteka in je zato hitro v prehodnih določbah vse roke skrajšal na tri mesece.

Gorenak ugotavlja, da Zalar izjemno hiti, ker želi postaviti na to mesto "svojega človeka". V SDS so prepričani, da kot pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle, na nezakonit način izkorišča svoj položaj opravljanja tekočih poslov, da bi kadroval po svoji volji.

Postopki za vodjo specializiranega tožilstva bodo po Gorenakovih besedah zaključeni že v naslednjih dneh, odvisno kdaj bo zasedal državnotožilski svet. Prepričan je, da bo imenovan Harij Furlan. Ob tem je poudaril, da nima nič proti njemu, a je opozoril, da je Furlan 2007 to tožilstvo že vodil in ga zapustil sredi afere Čista lopata.

Gorenak je v pismu Pahorju tudi zapisal, da je državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec, ki je bil soavtor zakona o državnem tožilstvu, v zakonu spisal novo delovno mesto, in sicer "generalni direktor vrhovnega državnega tožilstva". In sedaj naj bi to mesto zasedel prav Škrlec.

"To pomeni, da si je nekdo v zakon napisal delovno mesto, kamor se bo preselil po končanem mandatu. Če to ne diši po korupciji in še kakšnem kaznivem dejanju, je veliko vprašanje," je sklenil.

Ministrstvo: SDS vrši politični pritisk

Na pravosodnem ministrstvu so Gorenakove navedbe označili za popolnoma neutemeljene in neprimerne. Ponovili so, da vodjo specializiranega tožilstva imenuje državnotožilski svet in ne minister.

Člani sveta pri odločanju niso vezani na ministrov predlog, "zato tudi v tem pogledu odločitev o imenovanju predloga ne more biti sporna in ne gre za nobeno kadrovanje ministra. Poslanca Vinka Gorenaka verjetno moti, da je imenovanje vodij državnih tožilstev po novem Zakonu o državnem tožilstvu depolitizirano, saj o njih ne odloča več minister, ampak državnotožilski svet, ki je strokovno telo, temu pa je stranka SDS vseskozi nasprotovala."

Zanikajo očitke o krajšanju rokov, imenovanje vodje pa je po njihovih trditvah nujno potrebno za vzpostavitev polne kadrovske zasedbe in s tem tudi za učinkovito delovanje tožilstva ter vzpostavitev pogojev za učinkovit pregon organiziranega in gospodarskega kriminala.

"Tudi očitki poslanca Vinka Gorenaka, ki se nanašajo na razpis za mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, so popolnoma neutemeljeni." Po njihovih trditvah je razpis objavilo vrhovno tožilstvo in ne ministrstvo. Nanj se je prijavilo več kandidatov, postopek še teče, minister se še ni odločil.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!