'Zakoni niso v neskladju z ustavo'

Ustavno sodišče je razglasilo odločitev o ustavnosti petih zakonov, ki jih je prejšnji DZ potrdil, ko je bil že razpuščen. Sodišče je tako odločilo, da zakoni niso v neskladju z ustavo.

Državni zbor s tem po mnenju ustavnega sodišča ni prekoračil svojih ustavnih pristojnosti, je dejal predsednik sodišča Ernest Petrič v današnji ustni razglasitvi odločbe.

Pomen akta predsednika republike je skrajšanje mandatne dobe in začetek postopka predčasnih volitev, je zapisal v svoji obrazložitvi. "Z vsebinskega vidika pa je ustavni položaj DZ po razpisu predčasnih volitev enak kot po razpisu rednih volitev. V skladu z načelom demokratičnosti pride šele s prvo sejo novoizvoljenega DZ do prenosa pooblastila za izvrševanje zakonodajne oblasti na novi DZ," je pojasnil.

Za katere zakone gre?

Gre za novelo kazenskega zakonika, novelo zakona o kazenskem postopku, zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, dopolnitve zakona o gospodarskih družbah in zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.

Odločitev ustavnih sodnikov je komentiral predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. "Predvsem smo v državnem svetu zadovoljni, da je prišlo do odločitve v zvezi s pomembno ustavno dilemo. Naš mednarodnopravni pogled in primerjava sta prinesla razloge za precej veliko dilemo, saj so ureditve v drugih pravnih sistemih različne, a smo zadovoljni, da je prišlo do relevantnega pojasnila za slovenski pravni prostor. Stroka pa bo morala odgovoriti, ali ta odločitev odpira vrsto novih vprašanj, kajti v pravni stroki je bilo zaznati pomembne dileme," je dejal in dodal, da se razčisti ureditev delovanja državnega zbora v režimu razpuščenega državnega zbora. "Po odločitvi ustavnega sodišča sedaj veljajo vsi zakoni, razen tistih, ki jih je sodišče zadržalo," je še dodal.

Renata Brunskole, podpredsednica Državnega zbora RS, pa je dodala, da spoštujejo odločitev ustavnega sodišča in da so z njo vsekakor zadovoljni.

Proti glasovala dva ustavna sodnika

Proti takšni odločitvi sta sicer glasovala sodnika Jan Zobec in Mitja Deisinger, ki sta tudi podala odklonilni ločeni mnenji.

Zobec je v svojem odklonilnem mnenju zapisal, da je jedro njegovega nestrinjanja z odločitvijo ustavnega sodišča v tem, da bi moral ustavodajalec izrecno predvideti omejitev zakonodajne funkcije DZ v času njegovega razpusta. Po njegovem mnenju je večinsko stališče preozko in pretogo ter, kot ocenjuje, "ekskluzivno pozitivistično". Kot pravi, je razpust stanje prehoda, ki mora imeti svoj odsev tudi v obsegu zakonodajnih pooblastil.

Tudi Deisinger poudarja, da razpust DZ ni enako kot razpust volitev. Kot poudarja, razpust parlamenta po njegovem mnenju hkrati pomeni, da nima istih zakonodajnih pristojnosti, saj tako inštitut razpusta DZ ne bi imel nobene vsebine. DZ lahko tako nelegitimno sprejema vse zakone, zlorablja svoj položaj in sprejema zakone v svojo politično korist, pravi.

Kakšne bi bile posledice, če bi sodišče zakone razveljavilo?

Profesor na pravni fakulteti v Mariboru Jurij Toplak je še pred odločitvijo ustavnih sodnikov dejal, da bi v primeru razveljavitve omenjenih zakonov ta odločitev imela velike posledice. Nekateri zakoni so namreč precej obsežni, nekateri pa so tudi že začeli veljati.

V svetu je sicer po njegovih besedah jasno, kaj pomeni izraz razpust, pri nas pa, da zmedo povzročata dve odločbi ustavnega sodišča. "Po eni lahko predsednik državni zbor razpusti, po drugi pa mandat DZ traja do prve seje novoizvoljenega parlamenta. Ustavno sodišče bo moralo rešiti to neskladje in razjasniti, ali izraz razpuščen v Sloveniji pomeni isto kot drugje po svetu ali pa smo v tem pogledu posebnost," je dejal.

Kako se je zapletlo?

Predsednik republike Danilo Türk je akt o razpustitvi državnega zbora podpisal 21. oktobra lani, poslanke in poslanci pa so že po razpustu, 2. novembra, ponovno odločali in potrdili pet omenjenih zakonov, na katere je državni svet izglasoval veto.

Državni svetniki so zato na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno, ali so omenjeni zakoni v skladu z ustavo, saj jih je, kot so navedli, sprejel organ, ki je bil v času glasovanja že razpuščen in ni imel pristojnosti glasovati. Pri tem so se sklicevali na razlago izraza razpust, kot velja v tujini, kjer parlamenti po razpustu ne morejo več sestajati.

Državni zbor pa je na zahtevo odgovoril s sklicevanjem na določbo 81. člena ustave, po kateri mandat državnega zbora traja po volitvah do prve seje novoizvoljenega državnega zbora.