Sprejet je in že velja nov jezikovni standard - vsi in vse, kar je javno, mora biti poimenovano v slovenščini - na primer - državni organi, politične stranke, javni zavodi, strokovni in znanstveni naslovi. V prihodnosti tudi podjetja, o katerih se je pred sprejemom zakona največ govorilo, prodajalne in gostinski lokali. Velika podjetja - na primer Petrol, Mercator, Avtocommerce - so z lobiranjem uspela in jim imen ne bo potrebno spreminjati. Vse mora biti zapisano v slovenščini - na primer vsa javna besedila, navodila za uporabo, deklaracije za živila, zdravila, javna obvestila, oglaševanje, spletne strani. In v javnosti mora biti vse spregovorjeno v slovenskem jeziku - javni nastopi, izjave za medije.
Dr. Marko Stabej, slovenist, pravi: "Slovenščina živi na vseh področjih javnega življenja, suvereno, živo, polno življenje. In da ljudje, ne samo, da so jo pripravljeni ampak jo hočejo uporabljat, kot prvo sredstvo sporazumevanja in tudi sredstvo čustvovanja, ob seveda tudi drugih jezikih v določenih situacijah."
Izjeme zakona so območja, kjer je poleg slovenščine uradni jezik še italijanščina ali madžarščina. Dr. Stabej meni, da bo zakon morda dober zato, ker bodo tudi ljudje, ki o slovenščini niso veliko razmišljali, začeli o tem razmišljati. Hkrati pa se tudi boji, da se zakon lahko spridi, če stroka ne bo skrbela, da bo okvir razmišljanja o jeziku dober in da ljudi ne bo 'strah' pred tem zakonom. Kot pravi Stabej, je morebiten strah ljudi, kako bodo slovenščino odslej uporabljali, najslabše, kar se z jezikom lahko zgodi.
Zakon predvideva inšpekcijski nadzor. Inšpektor lahko osebe ali samostojne podjetnike, ki javno ne bodo uporabljali slovenskega jezika, kaznuje z denarno kaznijo od enega milijona tolarjev in pol do 15 milijonov. Za to odgovorno osebo pa s 10 tisoč do 300 tisoč tolarjev. V prehodnem obdobju - do 1. januarja bodo kazni milejše. Pravna oseba bo kaznovana z 1 do 10 milijonov, posameznik pa 1 do pet milijonov.
