Poslance najbolj razdvaja svet za medije

V razpravi so poslanci največ pozornosti namenili svetu za medije, ki ga predvideva zakon, pri čemer se je večina poslancev, ki so razpravljali, nagibala k oceni, da ni potreben ali pa da bi ga bilo treba urediti drugače. O tem, ali je zakon primeren za drugo obravnavo, bo DZ odločal v petek.

Boštjan Žekš, ki po novem vodi ministrstvo za kulturo, je uvodoma povedal, da gre pri predlogu za pomemben zakon. Del zakona izvira iz zahtev EU iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, del zakona pa ureja državno pomoč medijem, omejitev lastništva medijev, pravico do popravka in odgovora ter vprašanje zaščite slovenskega jezika. "Zakon prinaša mnogo novosti, o katerih lahko ima človek različne poglede. Tudi jaz imam svoje," je dejal, ob tem pa izrazil upanje, da zakona "ne bomo uporabljali za nadaljnje delitve".

Svet za medije po prepričanju Franca Jurija (Zares) zmanjšuje politični vpliv na medije, saj jemlje pomemben del pristojnosti ministrstvu za kulturo in jih prenaša na svet, ki bo sestavljen iz medijskih strokovnjakov. So pa v poslanski skupini Zares po njegovih besedah pripravljeni pristati na določene spremembe, če se bo izkazalo, da so potrebne.

Majda Potrata (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin zakon podprla, saj meni, da povečuje svobodo in avtonomijo medijev. Zakon je po njeni oceni potreben, zato ne razume nekaterih napovedi, da bo pristal na referendumu. "To ni v prid kulturi dialoga, ampak poskus doseganja cilja z grožnjami," je dejala. Je pa priznala, da imajo v poslanski skupini do zakona nekatere pomisleke, ki pa jih je mogoče odpraviti z dopolnili skozi parlamentarno obravnavo. Med temi je omenila 123. člen, ki ukinja radijske mreže, glede katerega v SD pričakujejo popravek.

Nasprotno je Aleksander Zorn (SDS) podvomil, da je mogoče številne določbe, na katere so bile podane kritike javnosti, popraviti zgolj z dopolnili. Spomnil je, da sta imeli obe novinarski organizaciji na predlog "ogromne pripombe", predvsem v delu, ki govori o svetu za medije in pridobivanju statusa samostojnega novinarja. Zorn je sicer prepričan, da bo šlo pri podpori zakona za politično trgovino, kar pomeni, da bodo nekatere poslanske skupine zakon podprle v zameno za podporo Zares pri kakšni drugi zadevi. Ocenil je še, da se "mnogim, premnogim zdi, da je zakon podoben madžarskemu zakonu o medijih".

Majda Širca, v času katere so na ministrstvu za kulturo pripravili omenjeni zakon, je povedala, da je zakon potreben. 99 odstotkov zakona je bilo usklajenih s stroko, prostora za partikularne interese pa pri pripravi ni bilo, je dejala. Zakon po njenih besedah ustrezno ureja vprašanje koncentracije lastništva v medijih, ocene novinarskih združenj o neprimernosti sveta za medije pa je ocenila kot rokohitrske. V stranki so sicer glede imenovanja članov sveta in njegovih pristojnosti pripravljeni na spremembe. Je pa zavrnila primerjave z madžarskim svetom za medije in spomnila, da je evropski poslanec Milan Zver nedolgo tega madžarski zakon o medijih pohvalil.

Janez Ribič (SLS) je prepričan, da zakon uveljavlja "nek nov koncept medijev, ki gre v smeri mehkega nadzora države nad mediji, s čimer pa se v poslanski skupini ne moremo strinjati". Glede določbe, ki presojanje koncentracije lastništva v medijih v celoti prenaša na Urad za varstvo konkurence, se v SLS strinjajo, da je treba vlogo urada okrepiti, se pa ne strinjajo, da bi bila presoja v njegovi izključni pristojnosti. "Zato je treba ohraniti sedanjo ureditev, ki del pristojnosti daje tudi ministrstvu za kulturo," je dejal. V SLS nasprotujejo tudi spreminjanju pravice do popravka, predvideni svet za medije pa označujejo kot "nadzorni politični organ, ki globoko posega v avtonomijo urednikov in novinarjev".

Vasja Klavora je v imenu DeSUS napovedal, da bodo v stranki zakon v prvi obravnavi podprli, pričakujejo pa, da bo v drugi obravnavi prišlo do ustreznih popravkov. V DeSUS sicer podpirajo spremembe pri pravici do popravka in odgovora, ki izpušča pravico do navedbe nasprotnih dejstev, prav tako določbe, ki urejajo zaščito otrok in mladoletnikov.

Bo pa treba po njihovem pozornost nameniti znižanju praga, do katerega je treba priglasiti koncentracijo v medijih, s 35 milijonov evrov na dva milijona, prav tako določbo, da novinar ne more dobiti statusa samostojnega novinarja, če je bil v zadnjih treh letih obsojen na častnem novinarskem razsodišču. Vprašljivo se jim zdi tudi ukinjanje radijskih mrež. "Ukinjanja nečesa, kar je dobro, v DeSUS ne moremo podpreti," je dejal.

Po mnenju Mirana Györeka (SNS) je zakon pravo "skrpucalo", ki ima številne pravne nedoslednosti. Prav tako povzroča polemike prav na področjih, ki bi jih moral urejati, povečuje pa tudi vpliv politike na medije. Predlagatelj je z zakonom po njegovi oceni povzročil pravo konfrontacijo in močan odpor javnosti, takšno početje pa je po njegovih besedah "nasilno in nesprejemljivo". Zaradi vsega omenjenega je napovedal, da v poslanski skupini zakona ne bodo podprli.

Ljubo Germič je v imenu LDS povedal, da bo podpora stranke zakonu odvisna predvsem od posameznih rešitev zakona. Med rešitvami, ki so vprašljive, so po njegovih navedbah določbe, ki urejajo imenovanje sveta za medije, pridobivanje statusa samostojnih novinarjev in obstoj radijskih in televizijskih mrež. Kot dobre pa ocenjuje spremenjene določbe o popravku, določbe o t. i. kvotah slovenske glasbe in ureditve glede zaščite otrok.

Andrej Magajna je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev povedal, da se že zaradi samega dejstva, da je bil zakon "deležen kritik z vseh strani", postavlja vprašanje, ali naj poslanci zakonu dajo zeleno luč. Ob tem je napovedal, da se bodo v poslanski skupini o tem odločali različno.

Podpora zakonu s strani obeh manjšinskih poslancev bo po besedah Laszla Göncza odvisna predvsem od njegove vsebinske nadgradnje.