Vožnja v nasprotno smer: sporne dvopasovne rampe, ponekod omogočeno polkrožno obračanje

Vožnja v nasprotno smer je še vedno pereč problem na naših cestah. Ni mogoče reči, da smo storili vse v naši moči, so v začetku poletja na strokovnem posvetu v prostorih AMZS ugotavljali strokovnjaki z danega področja. Že tedaj je Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti na Darsu, dejal, da je zagotovo še veliko rezerve.

Dars se je lotil raziskave

Da bi našli prave vzroke za več kot 200 primerov vožnje v nasprotno smer vsako leto, so se na Darsu lotili razvojno raziskovalne naloge z naslovom Ukrepi za zmanjšanje možnosti in analiza voženj v nepravilno smer na slovenskem avtocestnem omrežju. To je zanje opravila Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Svoja dognanja in predloge rešitev pa so predstavili na današnji tiskovni konferenci.

Na slovenskem avtocestnem omrežju se je število voženj v napačno smer začelo povečevati s širjenjem omrežja avtocest in hitrih cest ter večanjem prometa na njih. Ta se je občutno povečal še zlasti po uvedbi vinjet pred sedmimi leti, ugotavljajo.

Kot so povedali, je sicer Dars v preteklih letih v preprečevanje vožnje v nasprotno smer vložil že več deset milijonov evrov. V to je bilo vključenih veliko pilotnih projektiov, preventivnih akcij, investicije pa bodo sledile tudi v naslednjem letu. "Imamo srednjeročni plan, ki ga bomo namenili detektiranju in opozarjanju voznikov," so pojasnili.

Kot pravi Tomaž Tollazzi z mariborske fakultete za gradbeništvo, ki je sodeloval pri študiji, Slovenija na področju voženj v nasrpotno smer ni izjema. Vse države z avtocestami imajo težave s tem. Ni enotnega recepta, saj vsaka država to rešuje glede na svoje razmere. Učinek pa ni nikoli stoodstoten.

Kaj pravi analiza?

Kot je pojasnil Marko Renčelj, soavtor raziskovalno naloge, se v Sloveniji največ primerov pojavlja na avtocesti A1 in A2. V zadnjih letih je razviden velik porast. V treh letih po podatkih s klicev na klicni center beležijo 373 primerov.

Po opravljeni analizi ni pet kritičnih odsekov na naših avtocestah, pač pa so te vožnje razporejene praktično po vseh odsekih. Nekoliko več dogodkov je bilo konec poletja oziroma jeseni. Največ primerov se zgodi čez vikend. Večinoma se je to dogajalo v dopoldanskem in popoldanskem času, ponoči pa med 18. in 3. uro.

Večinoma gre za osebna vozila, v 60 odstotkih so bili to moški. Skoraj tretjina voznikov, ki so jih dobili, je bila pod vplivom alkohola, pod vplivom ostalih substanc je bilo zgolj 3 odstotke voznikov. "Ob tem naj še dodamo, da ni povezave s polno luno," je še dejal Renčelj.

Analizirali 21 priključkov

Strokovnjaki so po analizi Darsu predlagali več ukrepov. Med kratkoročnimi so takojšnje zaprtje odprtih prehodov med smernimi vozišči, ki se pozimi uporabljajo za obračanje plugov. "To je Dars v bistvu že naredil," so dejali. Menijo, da so precej sporne dvopasovne rampe. Ne glede na smerne puščice, ki nam jasno govorijo, po katerem voznem pasu peljemo, ne glede na nameščene znake menijo, da lahko prihaja do prevoza te črte – rešitev so montažni robniki ali na primer ločilni otoki med uvoznimi in izvoznimi rampami, ki ga ponekod že imamo, pravijo. 

Ugotovili so tudi, da je možno ponekod tudi polkrožno obračanje, zato predlagajo postavitev stebričkov, kakršne je Dars že uvedel v predoru Šentvid.

Bomo tudi v Sloveniji na priključkih dobili grablje?

Med sodobne sisteme za zaznavanje vozil sodijo induktivne zanke, mikrovalovni detektorji, video detekcija in brezžični detektorji. Inženirski ukrepi za zmanjšanje voženj v napačno smer pa zaobjemajo vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo ter fizične ovire, kot so na primer montažni robniki ali ukrepi z močnejšim učinkom, na primer "grablje" oziroma "ježki" ali pa kovinska plošča, ki jo vgradimo v nivo vozne površine, da ustvari vboklino na vozišču, pravijo.

"Bili smo v Avstriji, kjer smo ugotovili, da imajo nekje nameščene grablje že 15 let. Letno na eni od teh ujamejo 12 voznikov. Izhajajo iz stališča, da bodo naredili vse, da zaščitijo voznike, ki vozijo pravilno," o morebitni rešitvi z namestitvijo tako imenovanih grabelj, ki fizično preprečijo nadaljnjo vožnjo, pravijo strokovnjaki. A verjetnost je majhna, saj obstaja tudi veliko drugih možnosti, oziroma težava niso le priključki. "Če bi našli tako posebno problematičen priključek, bi to Dars verjetno izvedel," pravijo.

"Diamanti ali rombi, ki jih imamo na ljubljanski obvoznici so pase," menijo. To je rešitev, ki se je uporabljala v poznih 60-ih letih. Ta način priključka je za nami, poznamo bistveno bolj varne priključke. Pri tem namreč voznika ne vodimo z robniki, pač pa le s prometno signalizacijo. Svetujejo, da naj se na vseh priključkih uvede piktogram s simbolom avtoceste in vodilne črte, ki vodi po priključku, ločen pas za leve zavijalce in da spremenijo geometrijo.

Na spremljajočih objektih predlagajo, da izvedemo usmerjevalne table, ki voznika usmerjajo o pravilni smeri vožnje. Tako imajo stvari urejene denimo naši južni sosedje.

Med možnimi ukrepi so še tehnološki pripomočki, kot so na primer navigacijske naprave, ki voznika opozorijo ob vožnji v napačno smer, medtem ko bi z uporabo "črnih skrinjic" ali modulov EDR ki bi jih vgradili v prevozno sredstvo, psihološko vplivali na voznike, saj bi se vsak njihov premik zapisal na spominsko enoto. Seveda je zelo pomembno tudi izobraževanje in izpopolnjevanje, preventivni in represivni ukrepi. Strokovnjaki, ki so opravili raziskovalno nalogo, ob tem Darsu še svetujejo, naj nadgradijo sistem Kažipot, ki se je sicer izkazal za zelo dobrega. Gre za aplikacijo, ki voznika spremlja na poti in sproti opozarja na težave.

Predlagajo tudi izvedbo dodatnih portalov, s katerimi bi lahko hitreje obvestili voznika o vožnji v nasprotni smeri. "Imamo odseke, kjer teh portalov nimamo. Med Mariborom in Ptujem ni niti enega, enako je v Pomurju," pravijo, a dodajajo, da žal namernih voznikov niti s tem ne bomo ustavili.

Pravilnik za projektiranje cest je zastarel, menijo, z namenom dodatnega izboljšanja obveščanja starejših voznikov in tujcev pa so Darsu predlagali, da izdajo letak, ki bi sporočal vozniku, kako naj se obnaša, če sam zapelje v nasprotno smer, ali če se znajde na cesti, kjer nekdo pelje v nasprotno smer.

Svetujejo tudi, da se vsi novi avtocestni odseki že v fazi idejne zasnove in v vseh nadaljnjih fazah temeljito obdelajo tudi s stališča preprečevanja nevarnih točk oziroma mesta za nastanek voženj v napačno smer. Prav tako se morajo odseki, ki so v gradnji, redno spremljati in prilagajati novim spoznanjem upravljavca avtocest, še sledi med drugim iz srednje- oziroma dolgoročnih ukrepov.