Zakaj? Ker bolniki, kot je Katja, pa bolniki s hudo astmo, rakom, čakajo, da bi končno dobili primerno opremljene prostore, prostore, v katerih ne bi, zaradi običajno zelo oslabljenega imunskega sistema, še dodatno hudo zboleli.
Trenutno se v sobah za tri paciente stiska tudi pet hudo bolnih, 12 bolnikov, moških in žensk ima skupaj eno kopalnico in eno stranišče, eno so, zaradi legionele zazidali.
Težko je razumeti, da bolniki ob tem že skoraj dve leti čakajo na selitev v boljše, obnovljene prostore. Težava je, da ob prvi obnovi njim namenjenih prostorov, niso vključili tudi obnove sob, predvidenih prav za bolnike po presaditvi pljuč. In pri obnovi teh dveh sob se je zapletlo že pri razpisu.
Prvi je bil objavljen februarja, po štirih mesecih so ugotovili, da ne bodo izbrali nikogar. Razpis so ponovili, spremenila pa le eno podrobnost, namreč, da morajo biti povsod enake keramične ploščice. Bolniki pa čakajo, predvidoma, če ne bo dodatnih zapletov, naj bi se selili januarja. In se vmes borijo z boleznimi, ki so jih dobili v bolnišnici, samo zaradi dodatnega zdravljenja z antibiotiki zato na leto porabijo okoli 150 tisoč evrov.
Na drugi strani pa vzoren primer. Državni zbor obnavljajo praktično vsako leto, razpise pripravijo jeseni, spomladi objavijo, poleti so dela končana. In tudi če bi se kdo obregnil ob dejstvo, da gre za to vsako leto v povprečju pol milijona evrov, jim prav gotovo lahko čestitamo zaradi učinkovite izpeljave razpisov.
Najmanj kar je, bi lahko pričakovali enako učinkovitost tam, kjer gre v resnici in brez najmanjšega pretiravanja ali dramatiziranja, za človeška življenja, za vprašanje, ali bodo ljudje, kot je 26 letna Katja imeli možnost, da preživijo.
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.