Minister za zdravje Borut Miklavčič je v četrtkovem pogovoru za oddajo 24UR priznal, da je pogodba s podjetjem GlaxoSmithKline (GSK) o nakupu cepiva proti novi gripi v nasprotju z našim zakonom o zdravilih. Iz nje je namreč razvidno, da bi skoraj vse stroške tožb nosila država, medtem ko zakon odgovornost nalaga proizvajalcu. "Je v nasprotju, vendar v tem primeru velja naš zakon in tega se je zavedal tudi GSK,“ je dejal. Priznal je tudi, da jih je farmacevtski gigant potisnil ob zid in da možnosti pogajanj ni imel.

Lojze Ude meni, da Miklavčič sploh ni vedel, kaj podpisuje. (Foto: Dare Čekeliš)

"Zakaj pa je potem podpisal, če je tako v nasprotju z zakonom?" se ob tem sprašuje pravnik Lojze Ude. Kot je povedal za 24ur.com, je pogodba veljavna, gre samo za vprašanje odškodninske odgovornosti. ''Ali je ta določba o odgovornosti proizvajalca taka, da je ni mogoče z dogovorom izključiti ali ne? To ni tako enostavno vprašanje,'' je dejal.

Je pa res, poudarja pravnik, da v kolikor ima nekdo ekonomsko korist od prodaje, ne more prevaliti svoje odgovornosti za proizvod na kupca. ''Naj ne bi mogel,'' pravi in dodaja, da je bilo, kot je njemu znano, v omenjeni pogodbi storjeno natančno to.

Po Udetovih besedah je popolna izključitev odgovornosti proizvajalca vsekakor dvomljiva, saj je najmanj v nasprotju z našim zakonom. Vendar, ''marsikatero zakonsko določbo je mogoče z dogovorom izključiti, ker ni vse obligatorno in obvezno. /.../ Ni pa mogoče enostavno reči, v zakonu piše, ta je odgovoren in pika. V obligacijah piše kup stvari, pa se stranke še vedno lahko dogovorijo drugače,'' je še pojasnil Ude.

Miklavčič: Vladala je panika, druge izbire nisem imel

Zakaj je Miklavčič podpisal pogodbo, ki je v nasprotju s slovenskimi zakoni? (Foto: Blaž Garbajs)

Slovenija je pogodbo s proizvajalcem cepiva proti novi gripi sklepala, ko je bila pandemija že razglašena, se brani minister Miklavčič. "Jaz sem v tistem trenutku odločil, da se ta pogodba podpiše, to je moja odgovornost, jaz sem podpisal pogodbo," je dejal. Vprašal pa se je, kakšni bi bili naslovi v časopisih, če takrat, ko so že bili prvi smrtni primeri, ne bi zagotovili cepiva. "Če Slovenija ne bi imela cepiva, jaz ne bi bil več minister, ker bi me odrezali," je ocenil.

Šlo je za posebne razmere, zato smo pristali na deljeno odgovornost v primeru odškodninskih zahtevkov, je še pojasnil. Pogodba z GSK tako predvideva, da proizvajalec odgovarja, da je cepivo proizvedeno skladno s standardi in dobro proizvodno prakso, država pa, da je postopek cepljenja izveden strokovno in z usposobljenim osebjem. S pogodbo je Slovenija prevzela tudi tveganje za morebitne posledice, ki bi se pokazale šele v daljšem obdobju širše uporabe cepiva.

Ob tem je Miklavčič znova poudaril, da je zakonodaja nad posamezno pogodbo. Tako so pravzaprav določbe v pogodbi za dobavo cepiva brezpredmetne. 

Ne le s slovensko, pogodba je v nasprotju tudi z evropsko zakonodajo. Vendar: take pogodbe so podpisale vse evropske države, čeprav je, kar se tiče zdravil, zakonodaja v vseh državah enaka, je še spomnil Miklavčič.

Država nosi skoraj vso odgovornost

Najbolj sporna točka: Kdo v primeru napak in stranskih učinkov cepiva nosi odgovornost? Država ali GSK? In rezultat: Skoraj vso odškodninsko breme nosi država. "Ministrstvo bo povrnilo vso škodo in razbremenilo Glaxa vseh odgovornosti, škod, kazni, glob, vključno s sodnimi stroški,“ namreč piše v pogodbi. Farmacevtu bomo torej plačali tudi morebitne sodne stroške pred našimi sodišči.