Slovenija

Zakaj domačih smeti ne predelujemo doma?

Ljubljana, 26. 04. 2010 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Barbara Smajila
Komentarji
47

Medtem ko mora edina predelovalnica PET plastenk v Sloveniji uvažati material iz Nemčije, ga Slovenija izvaža v Italijo, Avstrijo, neuradno celo na Kitajsko. Razlog? Naš sogovornik omenja interese določenih skupin in celo povezave s politiko.

plastenka z vodo
plastenka z vodo FOTO:
V Sloveniji sistem predelave odpadkov oziroma sekundarnih surovin ne deluje, kot bi moral, trdi direktor edine predelovalnice PET plastenk pri nas. Trdi, da Slopak, preko katerega vse plastenke, ki jih v Sloveniji odvržemo, romajo v predelavo, te izvaža v tujino, in to po nižji ceni, kot jo je ponudil sam. Ob vprašanju, zakaj naj bi se to dogajalo, je omenil "interese določenih skupin“.
 
Slopak nam na vprašanje, koliko PET plastenk letno izvozijo na predelavo v tujino in po kakšni ceni, ni želel odgovoriti. So pa potrdili, da jih izvažajo v Italijo in Avstrijo. S tem pa tamkajšnje gospodarstvo dobiva poceni surovine in ne nazadnje zagotovljena delovna mesta. 
 
Okoljsko ministrstvo medtem trdi, da na tem področju ne smejo postavljati omejitev za izvoz, saj gre za prost pretok blaga in storitev.
 
Voda
Voda FOTO: Reuters
Predelajo samo do osem odstotkov domačih plastenk
 
"Lahko vam povem tako, da bo lepo zvenelo, ali pa po resnici,“ je bilo prvo, kar nam je ob obisku podjetja AD, d. o. o., dejal direktor Gregor Adamič. Z njim smo se pogovarjali dan pred čistilno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, in glede na to, da je njegovo podjetje edina predelovalnica PET plastenk pri nas, bi bilo pričakovati, da bo Slopak stopil v stik z njimi. V akciji naj bi namreč zbrali več deset tisoč ton smeti in gotovo bo tudi plastenk zelo veliko, je dejal Adamič. "Vendar pa jih bodo, namesto da bi jih prodali nam, izvozili v Italijo in na Kitajsko,“ je dodal njegov oče Drago Adamič, s katerim skupaj vodita podjetje.
 
Adamič je na naše vprašanje, ali imajo samo oni od predelovalcev sekundarnih surovin v Sloveniji takšne težave, dejal, da gre za širši, vsedržavni problem.

To pa je samo majhen vpogled v težave, s katerimi se sooča edina reciklaža PET plastenk v državi. Kot nam je povedal Adamič, je njihova reciklažna linija skonstruirana za predelavo 1,5 tone plastenk na uro, "to pomeni, da imamo mesečno od 800 do 900 ton materiala, od tega ga iz Slovenije pride od pet do osem odstotkov“. Ali še malo drugače: letno v AD, d. o. o., predelajo približno 10.000 ton plastenk letno, od tega pa jih iz Slovenije pride samo tisoč ton.
 
Kje se torej zatakne? "V Sloveniji se zbere kar nekaj plastenk, materiala je dovolj in je tudi kakovosten,“ je zatrdil Adamič. "Vendar pa gre vse v tujino. Sistem namreč ne ureja, da se embalaža, ki se zbere doma, tudi reciklira doma. Izvažamo ga v tujino, celo na Kitajsko. Pri tem pa ne gre za to, da bi ga bilo preveč, celo nasprotno, gre za to, da ga je interes izvažati.“ Čigav interes? Gre za določene skupine, ki zasledujejo svoje interese, pravi. Adamič še pojasni, da bi z domačim materialom sicer lahko pokrili okrog 50 odstotkov svojih potreb.

Gre za prost pretok blaga in storitev in tudi okvirna direktiva o ravnanju z odpadki določa, da imamo skupen evropski trg. Gre za surovino. Zato država ne sme postavljati nikakršnih kvot ali omejitev. To bi se v Sloveniji morali dogovoriti Slopak in družbe za predelavo, vendar Slopak vztraja, da se ne morejo uskladiti glede cen. Ministrstvo za okolje
Namesto tega pa ga morajo uvažati. Najti trg, od koder bi lahko kupovali smeti, je bila nočna mora, saj je večina držav, seveda neuradno, zaprla meje za izvoz odpadkov, namenjenih za predelavo. Celo Romunija in Bolgarija, z nasmeškom doda Adamič. PET plastenke tako zdaj uvažajo iz Nemčije, kjer cveti prosti trg teh tako imenovanih sekundarnih surovin. Vendar pa, opozori, domačim reciklatorjem tam nikoli ne zmanjka materiala.
 
Če se torej spomnimo matematike z začetka, mora podjetje iz Nemčije uvoziti letno 9000 ton PET plastenk. In to za višjo ceno od tiste, po kateri naš material izvažamo v Italijo in drugam. Kot nam je namreč še pojasnil Adamič, njegovo podjetje uvaža sekundarne surovine za 450 evrov na tono, medtem ko naj bi Slopak izvažal enak material za 400 evrov na tono. Za potrditev smo vprašali Slopak, a nam na vprašanje niso odgovorili.
 
"Sistem v Sloveniji prav gotovo ne deluje tako, kot bi moral,“
je oster Adamič. "Država za reciklatorje ne predvideva nikakršnih spodbud, nikakršnih subvencij, razen nekaj pri nakupu strojev. Po zgledu drugih evropskih držav bi morala prakticirati neke vrste protekcionizem do lastnih reciklatorjev. To je tudi najbolj ekološko. Upamo, da se bodo stvari z novim ministrom izboljšale,“ še doda, a ostaja realen – zamenjava ene osebe bo težko spremenila ves sistem. Slopaku so že večkrat pisali glede tega, vendar odziva ni bilo, še več, dobili so namige, naj prenehajo s tem.
 
Vprašanje, ali je za njih reciklaža plastenk dobičkonosna, tako izzveni malce neumestno. "Surovina je zelo voluminozna, na kamion gre samo določena količina, nekje okrog 19 ton. To pa pomeni, da ogromno izgubimo na transportu. Namesto da bi tako večali proizvodnjo, zaposlovali, še vedno odplačujemo zagon.“ Izgube pa so tudi drugje, trdi Adamič. Z izvažanjem v druge države namreč njihovim gospodarstvom dajemo poceni surovine, zagotavljamo delovna mesta itn.
 
Voda Julijana
Voda Julijana FOTO: POP TV

Nezainteresiranost za pojasnila
 
Ko smo vprašanja o izvozu PET plastenk, namenjenih reciklaži, naslovili na pristojne, je bil odziv zelo mlačen. Vršilec dolžnosti direktorja direktorata za javne službe in investicije Bojan Dejak se je odgovoru kar dvakrat poskušal izogniti, nato pa dejal, da s konkretnimi primeri (torej težavami edine predelovalnice plastenk v Sloveniji) ne more biti seznanjen. "Na to vprašanje bi težko odgovoril, glede na to, da gre za konkreten primer. Dejstvo je, da plastične embalaže zberemo premalo, pa tudi ta, ki jo, včasih ni ustrezne kakovosti, ker je umazana in neprimerna za nadaljnjo uporabo. Zaradi tega mora verjetno gospod z uvoženimi sekundarnimi surovinami dopolnjevati svoj obrat,“ je dejal, ko smo ga soočili s situacijo edine slovenske predelovalnice PET plastenk.

Plastenke se predelajo v Evropski uniji, in sicer pri predelovalcih v Avstriji in Italiji. V družbi Slopak smo vedno zainteresirani za bolj ugodne ponudbe Slopak

Obrnili smo se tudi na Slopak, družbo, ki zbere, sortira in napoti v reciklažo poleg preostalega tudi vse PET plastenke, zbrane v Sloveniji. Odgovora na vprašanje, koliko PET plastenk gre na predelavo v tujino, nismo dobili, četudi smo ga izrecno izpostavili, kot tudi ne, po kakšni ceni jih prodajajo tujim reciklatorjem.

Povedali pa so nam, da od 10.000 ton PET embalaže, dane na slovenski trg, Slopak zbere 56 odstotkov embalaže, to je približno 5600 ton. Od tega je ločeno zbranih skoraj 3000 ton. (Kaj se zgodi s preostalimi, ki jih dobijo, a niso ločeno zbrane, nam sicer tudi ni uspelo ugotoviti.)

Zbrane plastenke nato "prodamo pooblaščenim prevzemnikom, a ponavadi skupaj v paketu s preostalimi, tržno nezanimivimi vrstami odpadne embalaže“. Ob tem priznavajo, da bi jih bilo zaradi transporta res smiselno reciklirati v Sloveniji, s tem pa bi omogočili tudi rast slovenske industrije in celo odpiranje novih delovnih mest. Vendar pa je po njihovih besedah razlog, da je bolj smiselno plastenke predelovati v tujini, kakovost, ki jo zahteva slovenski proizvajalec, "in pa seveda komercialna plat dogovora“. Spomnimo, da je Adamič povedal ravno obratno – da je kakovost doma zbranih plastenk boljša od kakovosti uvoženih.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (47)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

zurc
28. 04. 2010 09.21
+1
poznam primer ko je človek izgubu službo .pa se je domislu da bo zbirau plastenke (živi v posavju ,meja ni daleč) in je začeu zbirat plastenke in nekatere steklenice ,prvo s sposojenim kombijem na to si je lahko kupu lastnega vozi na hrvaško (na carini en ali dva platojčka piva mesečno pa gre mim )kasira na mesec 1500 do 2000 eur čistega dobička.Mal po smeteh pobira ,večina mu pa po lokalih dajo ,pol pa naj gdo reče da v smeteh ni denarja . Pa še to ,če v sloveniji zbereš in prodaš odpadno kovino ,ti država od tega vzame 25% davka ,ki so ga že pokasirali že prej ko je bila ta smet uporabna
yapi
28. 04. 2010 08.27
ha to je pa smešno. izvažajo v avstrijo in italijo zato da imajo tam tudi manj brezposelnih. kaj zdej to pomen? u sloveniji kjer brezposelnost še kr narašča jih pa sploh ne briga. bolj jih briga italjanska in avstrijska brezposelnost. ma kje jst živim. ma sramota, strel u glavo prec
minimalisch
28. 04. 2010 07.36
res nekje še denar dobijo za ločevanje odpadkov tukaj pa položnico, če ne ločuješ..v bistvu rit odnašamo komunali in se ne čudim, če bo po gozdovih še več odpadkov kot prej...pol pa neke akcije očistimo slovenijo...ja vlado!!!!
Miskolin77
28. 04. 2010 06.50
Doma nimamo sežigalnic zato ker se ne morejo dogovorit komu dat koncesijo.Še vedno je v slo kapitalski lobi močnejši od čiste narave.
Zvone Popit
27. 04. 2010 23.16
;), je kdo sploh prebral članek... Nekje med vrsticam tudi piše "Prodajamo PET plastenke v kompletu z drugimi manj zanimivimi (vrednimi) odpadki". Sicer pa, Hrvatje imajo povratno naknado, mi imamo Slopak. Ker je boljši? pojma nimam. Idealnega načina pa itak ni! In ne mi o brizganju predelane plastike.. PET ni enako kot PE, PP, PS, ABS,... Reciklirana plastika ni za vse uporabna...
memax
27. 04. 2010 19.55
sortira, da nam ne bo treba, mi ti bomo pa še malo položnico dvignili takšno je vaše razmišljanje dragi odgovorni v komunalnih službah nekaj naredite v tej smeri, pa bo tudi odnos do sortiranja drugačen in ne gledat samo iz dobičkonostniške strani drage komunalne službe in vaši podplačani zagovorniki!
krivulja
27. 04. 2010 18.51
Jaz sem l trdno prepričan,da mi več duhovnih smeti uvažamo iz zahodne ''razvite civilizacije'',kakor jih materialno izvozmo!!
Jezek_SS_032
27. 04. 2010 16.10
-1
Komunajzerski interesi, itaq !!!
Tonček Balonček
27. 04. 2010 15.12
Pa saj tudi svojega boga nimamo, se ne splača, ceneje je, če stanuje v Vatikanu in ga posojajo oziroma dajejo na leasing naokoli! Ekonomska računica pač!
dajno
27. 04. 2010 13.39
Provizije....
frako
27. 04. 2010 12.48
zakaj zato ker imamo svojo nafto pa ne vrtamo za njo ker se ne splača imamo uran in inštalacijo za bogatenje urana pa se ne splača kopat imamo plastične smeti pa se nesplača reciklerat pa 2jni profit delat, imamo kovinske smeti pa se ne splača reciklerat za 2jni prihodek ja odgovor je enostaven v naši državi se nič ne splača ker je lažje kupit pa uvozit kot delat se pač lažje tako denar pere
azzkkr
27. 04. 2010 10.48
+1
Mi bomo imeli svojega dreka še preveč, več ga izvozimo zdaj boljše za nas.
Regratt
27. 04. 2010 09.16
Še ena zgodba, ki potrjuje, da državni organi ne delajo, kot bi morali. Posledica, ki jo čutimo vsi, je visoka cena odvoza smeti. Gospoda sedi v svojih naslanjačih in razmišlja, kje bi se dalo napraskat še kakšnega tisočaka za nabavo boljšega avtomobila, kot ga ima sosed. Anarhija.
Peter Kralj 1
27. 04. 2010 07.27
Ja Ja Na smeteh in naivnosti državljanov se dobro služi!
kernc
27. 04. 2010 06.51
novinarji so lahko današnji komisarji. :)
markeljc
26. 04. 2010 21.30
žal se na take zadeve že nekaj časa javno opozarja, sam kaj ko kmalu vse potihne. pa hrvaška, celo plačuje za povratne flaše!! sam slovenija je žal čist v p....
SAUC001
26. 04. 2010 20.36
ha ... Zakaj ? ... zato da ima Luka Koper več posla ...
davkoplacevalka
26. 04. 2010 19.48
tedybear, veš mene pa je sram, da imamo takšno vladno politiko glede okoljevarstva
marschal
26. 04. 2010 17.41
Tu se ne gre nič za ekologijo, samo za zaslužke.
taurus90
26. 04. 2010 11.04
fotr mi skoz govoru- u dreku pa smeteh je dnar ;) pa še res je