Zajtrk vse bolj pomemben obrok med mladostniki

Število mladostnikov, ki redno zajtrkujejo, narašča, je pokazala raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo je že tretjič zapored izvedel Inštitut za varovanje zdravja (IVZ). V letu 2010 je vse dni v tednu redno zajtrkovalo skoraj 40 odstotkov mladostnikov, kar je nekoliko več kot v letih 2006 (37 odstotkov) in 2002 (35 odstotkov). Raziskava je pokazala, da mlajši mladostniki pogosteje zajtrkujejo kot starejši. Redno namreč zajtrkuje skoraj polovica 11-letnikov, 37 odstotkov 13-letnikov in 31 odstotkov 15-letnikov.

Po besedah Mateja Gregoriča z IVZ je za zdravje mladostnikov reden zajtrk zelo pomemben, saj s tem obrokom dobijo energijo, potrebno za optimalno šolsko delo ter dobro razpoloženje. Poleg tega se z rednim zajtrkovanjem zmanjša tveganje pomanjkanja nekaterih pomembnih hranil v prehrani, kot so kalcij, železo, magnezij, folna kislina in vitamini skupine B, zmanjša pa se tudi tveganje za razvoj debelosti.

''Pri nas imamo uzakonjen zelo dober sistem organizirane šolske prehrane, v okviru katerega so učencem na voljo tudi do štirje obroki na dan, vendar le malo otrok v šoli tudi zajtrkuje. Poletje je zato odlična priložnost, da zajtrkovanje postane skupen obrok za vso družino in da to preide v trajno navado. V veliko podporo temu bo tudi jesenski dogodek v šolah in vrtcih, ki bo temeljil na oživitvi tradicionalnega slovenskega zajtrka,'' je povedal Gregorič.

Pri uživanju sladkanih pijač in sladkarij je raziskava pokazala, da sta jih lani redno uživali dve tretjini mladostnikov. Sladkarije tako redno uživa nekaj manj kot tri četrtine 15-letnikov, slabi dve tretjini 13-letnikov in 58 odstotkov 11-letnikov. Fantje bolj posegajo po sladkanih pijačah, dekleta pa po sladkarijah.

Kot pojasnjuje Gregorič, prepogosto uživanje presladkih živil vpliva na povečan energijski vnos in slabšo prehransko vrednost zaužite hrane, povečuje tveganje za razvoj debelosti, sladkorne bolezni, zobne gnilobe in srčnožilnih obolenj, poleg tega pa se nakazuje tudi slabše sledenje in zmanjšana pozornost pri otrocih ter povečana hiperaktivnost. Na ministrstvu za zdravje zato že proučujejo možnosti za učinkovite ukrepe, s pomočjo katerih bi spodbudili uživanje zdravju koristnih živil ter pripraviljajo izhodišča ukrepov za omejevanje trženja nezdravih živil.

Podatki raziskave so pokazali tudi, da je v letu 2010 četrtina mladostnikov redno uživala zelenjavo. Zelenjave pa nikoli ne uživa dobre 4 odstotke mladostnikov, kar je manj kot v letih 2006 (6 odstotkov) in 2002 (7 odstotkov). Sicer pa sadje in zelenjavo vsak dan uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, nikoli pa 5 odstotkov mladostnikov. Sadje in zelenjavo pogosteje uživajo 11-letniki kot 13- in 15-letniki ter dekleta pogosteje kot fantje.

Kot pojasnjuje Vida Fajdiga Turk z IVZ, je raziskava pokazala tudi, da sadje in zelenjavo vsak dan pogosteje uživajo tisti mladostniki, ki boljše ocenjujejo svoj socialni položaj in socialno-ekonomski položaj svojih staršev. ''Ker sta sadje in zelenjava odličen vir vitaminov, mineralov in dietne vlaknine, se priporoča njuno redno uživanje. Izbor svežega sadja in zelenjave naj bo pester, različnih barv in po možnost lokalne pridelave,'' svetuje in dodaja, da lahko z izvajanjem ukrepov skupne kmetijske politike EU, kot je na primer shema šolskega sadja, vplivamo na izboljšanje uživanja priporočenih skupin živil med vsemi mladostniki in tudi na omejevanje trenda debelosti.

Raziskava je tudi pokazala, da je slabih 13 odstotkov mladostnikov na shujševalni dieti ali se trudijo shujšali. Poleg tega pa še skoraj 27 odstotkov mladostnikov meni, da bi morali malo shujšati. Diet se pogosteje poslužujejo dekleta ter starejši mladostniki. Kot opozarja Vida Fajdiga Turk, največje razlike v dietnem vedenju nastopijo v mladostniškem obdobju, ko začnejo mladostniki kritično ocenjevati svoje zunanjo podobo, telesno težo in se primerjati z drugimi vrstniki, pa tudi s slavnimi osebami.

''Modne shujševalne diete nas lahko pripeljejo do pomanjkanja posameznih hranil, to pa lahko naprej vodi k boleznim, kot je na primer slabokrvnost, psihičnim spremembam, motnjam krvnega obtoka in srčnega utripa, lahko pa pride tudi do t. i. 'jo-jo efekta', ko telesna teža po koncu dietnega prehranjevanja celo naraste nad prvotno vrednost,'' pojasnjuje.