V združenju vztrajajo, da se jim izplača skupaj 850 mio evrov odškodnine v gotovini. (Foto: POP TV)

Združenje žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj ni zadovoljno z novim predlogom zakona o poplačilu materialne vojne odškodnine. Višina odškodnine, ki jo predvideva novi predlog, je po njihovem mnenju premajhna, neprimeren pa je tudi predviden način izplačila. Vztrajajo, da se jim izplača skupaj 850 milijonov evrov odškodnine, in sicer v gotovini.

V predlogu niso upoštevane pripombe

Kot je na današnji novinarski konferenci v Kranju pojasnil novi predsednik združenja Franc Roven, so bili 15. julija na sestanku pri ministru za pravosodje Lovru Šturmu in se seznanili s spremenjenim predlogom zakona o poplačilu materialne odškodnine, ki naj bi ga avgusta obravnavala vlada. Tudi v tem drugem predlogu niso upoštevane poglavitne pripombe, ki jih je združenje dalo že na prvotni predlog. Tako niso bili upoštevani višina odškodnine, preračun takratne ocene škode v dinarjih v evre in način poplačila škode.

Na sestanku pri pravosodnem ministru Šturmu se je združenje seznanilo s spremenjenim predlogom zakona. (Foto: POP TV)

Sedanji zakonski predlog po besedah bivšega predsednika združenja Toneta Kristana predvideva za 520 milijonov evrov odškodnine, kar je 80 milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno sprva, ko so bile v izplačilo vključene tudi pravne osebe. "Mi smo že od vsega začetka dali predlog na osnovi naših izračunov, da mora biti odškodnine najmanj 850 milijonov evrov," je dejal Kristan in pojasnil, da je to še vedno bistveno manj od dveh milijard evrov, kolikor je njihov zahtevek od nemške vlade. Ker slovenska vlada ni bila pripravljena izterjati te odškodnine od nemške, bi jo morala sedaj po Kristanovem prepričanju sama izplačati.

Vendar ne v višini in na način, kot je predlagan v osnutku zakona, v katerem se predvideva, da bi odškodnino izplačali na podlagi preračuna, da se 100 jugoslovanskih dinarjev iz leta 1947 ocenjene škode pretvori v 2,6 evra. "Pravilni izračun bi bil, da je 100 dinarjev 144 evrov plus dva odstotka obresti," je prepričan Kristan, ki meni, da so žrtve vojnega nasilja obravnavane diskriminatorno. Ob tem pa opozoril, da denacionalizacijski upravičenci dobijo celo po 185 evrov za sto dinarjev.

Namesto gotovine delnice

Ignorantsko in žaljivo pa se vodstvu združenja zdi predvsem zamisel vlade, da bi odškodnino upravičenci namesto v gotovini dobili v obliki delnic nekaterih slovenskih podjetij, v katerih ima država še svoje deleže. "Ali bomo mi, starci, ki imamo čez 80 let, šli v solastništvo podjetij, namesto da bi lahko tiste krajcarje, ki bi nam jih izplačali, še za časa življenja porabili?" je opozoril Kristan, ki meni, da "vlada in Šturm brijeta norce iz žrtev nacifašizma".

"Mi zahtevamo izplačilo odškodnine v 60 dneh od izdane odločbe, in to v gotovini," je dejal Kristan v imenu združenja, ki je na ministrstvo za pravosodje že naslovilo dopis s pripombami na predlog zakona. Ob tem v združenju zahtevajo tudi, da pravica do uveljavitve odškodnine ne bi bila časovno omejena na tri leta ter da največja dovoljena odškodnina ne bi bila 150.000, ampak 200.000 evrov.

Poleg tega po Kristanovem mnenju vlada še vedno ne ve, komu bi odškodnina pripadala, saj med upravičenci ni taboriščnikov in ukradenih otrok. "Ne vedo, kaj bi, ne vedo, od kod bi dobili denar in si v glavnem v tem predvolilnem času delajo samopropagando," je ideje vlade ocenil Kristan, ki je pojasnil, da naj bi bilo do odškodnine upravičenih med 35.000 in 40.000 družin in ne 150.000, kot je ocena vlade.