Zahteva po odškodnini

Neučinkovito delo sodišč in organov kazenskega pregona je privedlo do kršitve 2. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki ureja pravico do življenja. Sodišče Sveta Evrope za človekove pravice je v izreku sodbe pritožnikoma priznalo odškodnino zaradi te kršitve, ni pa obravnavalo utemeljenosti odškodninskega zahtevka obeh pritožnikov zaradi sinove smrti, o čemer teče pravda pred slovenskimi sodišči, so v zvezi s sodbo v primeru Šilih povedali na ministrstvu za zdravje.

Kot so še dodali na ministrstvu, je evropsko sodišče v sodbi ugotovilo, da Slovenija ni zagotovila učinkovite in neodvisne preiskave primerov, ki vključujejo smrt v bolnišnici, s čimer ni izvršila v celoti svojih obveznosti glede pravice do varstva človekovega življenja iz 2. člena konvencije.

Slovenija delovala neučinkovito

Ta člen po interpretaciji prakse sodišča med drugim zahteva vzpostavitev učinkovitega in neodvisnega sistema ugotavljanja vzrokov in odgovornosti za smrt bolnikov v oskrbi zdravnikov, bodisi v javnem ali zasebnem sektorju. Pri pregledu primera je ugotovilo, da je Slovenija sicer vzpostavila sistem kazenske in odškodninske odgovornosti, vendar je v konkretnem primeru ta deloval neučinkovito. Kazenski postopek je zastaral, deloma tudi zato, ker sta bila pritožnika prisiljena prevzeti kazenski pregon, zaradi česar sta nosila težo dokaznega bremena.

Čeprav je evropsko sodišče proučevalo zlasti sodne postopke, pa je posebej poudarilo obveznost države, da zagotovi učinkovito preiskavo vzrokov in odgovornosti za smrt pri zdravstveni oskrbi, pri čemer je to mogoče zagotoviti z učinkovitim odločanjem sodišč pri odločanju o odškodninski in kazenski odgovornosti, in z ustreznimi disciplinskimi ukrepi.

Kot poudarjajo na zdravstvenem ministrstvu, se 2. člen konvencije nikakor ne nanaša le na smrt v bolnišnici, pač pa je treba v vsakem primeru zagotoviti učinkovito varstvo človekovega življenja, če pa je prišlo do njegove izgube, pa ugotoviti vzroke in odgovornost za izgubo. Na ministrstvu za zdravje menijo, da je učinkovit sistem ugotavljanja vzrokov in odgovornosti za smrt pri zdravstveni oskrbi nujni pogoj za zaupanje v zdravstveni sistem.

Prihajajoče zakonodajne spremembe na področju zdravstva oz. pacientovih pravic gredo v smeri povečanja odgovornosti za zdravljenje in tudi na podlagi te sodbe bodo možne dopolnitve.

Zahteva za varstvo zakonitosti

Odvetnik zakoncev Šilih Bojan Grubar pa je povedal, da bodo pri vrhovnem državnem tožilstvu podali pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno končan kazenski postopek proti dežurni zdravnici v slovenjgraški bolnišnici Metki Epšek-Lenart. Kot je pojasnil, so se za takšen korak odločili zato, ker naj bi okrožno državno tožilstvo v postopku delalo grobe napake, s tem ko je zavrglo kazensko ovadbo zoper dežurno zdravnico, njegova klienta pa sta vse do leta 2001 sama vodila kazenski postopek v zelo nenavadnih okoliščinah.

Grubar je še povedal, da gre v primeru Šilih za sodbo evropskega sodišča, ki sicer ni odločalo o krivdi zdravnice, je pa jasno odločilo, da je v tem primeru Republika Slovenija zaradi pomanjkanja učinkovitih pravnih postopkov za določitev vzroka smrti in odgovornosti za smrt kriva kršitve drugega člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki predvideva pravico do življenja kot ene temeljnih vrednot vsakega človeka. Ta je bila po njegovem kršena s strokovnimi napakami, ki so bile storjene v postopkih zdravljenja.