Ivan Žagar je prepričan, da hoče opozicija z nasprotovanjem pokrajinski zakonodaji samo zavlačevati. (Foto: Dare Čekeliš)

Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar je prepričan, da nasprotovanje SD in Zares pokrajinskim zakonom pomeni, da ne mislijo resno z decentralizacijo, namen referenduma pa je zgolj zavlačevanje. Kot je še dejal Žagar, se z opozicijo ni mogoče dogovoriti o kompromisnem predlogu, če trdi, da je s pokrajinsko zakonodajo vse narobe.

"Pokrajinska zakonodaja je bila široko usklajevana, saj se je pripravljala skoraj dve leti," je v izjavi za javnost dejal Žagar. Spomnil je, da so pokrajinske zakone uskladili v tolikšni meri, da so bili primerni za nadaljnjo obravnavo. Poleg tega so po njegovem besedila ves čas nadgrajevali ter pri tem skušali upoštevati vse pripombe. Minister je ob tem opozoril, da so številni členi - npr. tisti o financiranju pokrajin - še odprti. Je pa opoziciji očital, da z njihove strani v zadnjem času ni bilo resnične volje za usklajevanje.

'Zavrnitev zakonov krivična do ljudi'

Po mnenju ministra bi bila zavrnitev zakonodaje v tem trenutku krivična do ljudi, saj so se že poistovetili z bodočimi pokrajinami. Četudi pokrajinska zakonodaja ni idealna, bi bilo sedaj potrebno opraviti javno razpravo, je še menil Žagar.

Odločitev o referendumu minister sicer prepušča poslancem, osebno pa ga ocenjuje kot nepotrebnega, saj mu ni jasno, kaj bi s tem referendumom dobili.

Pukšič: Referendum bi bil nelogičen

Pukšič je prepričan, da SD neupravičeno odreka podporo pokrajinskim zakonom. (Foto: POP TV)

Poslancu največje vladne stranke SDS, Francu Pukšiču, se zdi nerazumljivo, da bi ob dosedanjem širokem soglasju glede pokrajin pokrajinska zakonodaja v državnem zboru sedaj padla. S tem se je Pukšič odzavl na včerajšnje besede prvaka SD Boruta Pahorja, ki je napovedal, da njegova stranka ne bo podprla pokrajinskih zakonov, skupaj s stranko Zares pa tudi predlagal referendum na to temo.

Poslanec Pukšič meni, da je imela opozicija možnost sooblikovati zakonodajo, opozoril pa je tudi, da se bo zaostanek periferije brez uvedbe pokrajin povečal in da referendum v tem trenutku nima smisla. Za Pukšiča je težko razumljivo, "da bi ob takšnem soglasju v državi, kot je ob sprejemanju pokrajinske zakonodaje, poslanci glasovali v nasprotju z voljo državljank in državljanov."

Pukšič je na novinarski konferenci spomnil, da so stranke, ki so sedaj v opoziciji, leta 1994 pri sprejemanju lokalne zakonodaje zakon o financiranju občin sprejele naknadno, zdaj pa isti ljudje govorijo o nedodelani zakonodaji. Pokrajinska zakonodaja je bila po Pukšičevem mnenju dovolj odprta za dopolnila opozicije, poleg tega pa je predlog 14 pokrajin rezultat teženj županov opozicijskih SD in LDS v Velenju in na Ptuju kot tudi sprejetja 12 statističnih regij. Odločitev zanje je brez mnenja opozicije in državljanov sprejela "neka druga vlada, v kateri je bil Pahor aktiven."

Pukšič je optimist

Kljub napovedim predsednika SD Pukšič verjame, da bo med poslanci prevladal politični razum in da bodo zakonodajo podprli. Ker bo v drugem branju še dovolj možnosti za sprejem dopolnil, Pukšič ne vidi razlogov, da bi odložili glasovanje v prvem branju. Napovedovanje zahteve po referendumu pa je po njegovem izraz neiskrenosti in manipuliranja.

Šrot: Zakonodaja ni optimalna, a je rezultat najvišje možne stopnje konsenza

Šrot priznava, da pokrajinska zakonodaja ni optimalna, vendar pa je prepričan, da bi njeno nesprejetje pomenilo nadaljnjo centralizacijo države. (Foto: Dare Čekeliš)

Proti posvetovalnemu referendumu je tudi predsednik koalicijske stranke SLS Bojan Šrot, ki je pojasnil, da se glede predloga SD in Zares strinja s premierjem Janezom Janšo. Slednji je že včeraj v državnem zboru dejal, da so tisti, ki ne bodo podprli pokrajinskih zakonov, za centralizem in za to, da bodo nekateri ljudje še slabše živeli.

Šrot je v izjavi za medije sicer dejal, da pokrajinska zakonodaja ni optimalna, a hkrati dodal, da je ta zakonodaja rezultat najvišje možne stopnje konsenza v tem trenutku. Ob tem je poudaril, da je Slovenija "ena najbolj centraliziranih evropskih držav". Po njegovih besedah na lokalni ravni v Sloveniji upravljajo le z 8 odstotki javnih financ, z uveljavitvijo pokrajinske zakonodaje pa bi se na "nek nižji nivo preneslo še 15 odstotkov državnega proračun," je še dodal Šrot.

Tudi Šrotu se zdi nenavdano, da so proti predlagani zakonodaji poslanci, ki so v preteklosti podpisovali parcialne predloge za ustanovitve posameznih pokrajin.

SD: Odločili smo se za manj slabo odločitev

Odzvali pa so se tudi poslanci Pahorjeve SD. Kot so pojasnili, poslanska skupina SD stoji za besedami predsednika stranke in napoveduje glasovanje proti po njihovem nedorečeni pokrajinski zakonodaji. Za zavrnitev predlagane pokrajinske zakonodaje so se odločili kljub političnemu riziku, ki ga ta odločitev prinaša.

Poslanec Bojan Kontič je pojasnil, da so med dvema slabima odločitvama sprejeli najmanj slabo. Sicer pa so si v koaliciji zaradi ponedeljkove zavrnitve razprave o referendumu po njegovem prislužili rumeni karton zaradi procedure in še enega zaradi vsebine. "Za to vlado je sicer značilno, da je bila zelo naklonjena referendumom in volji ljudi, dokler ni dobila v posest oblasti," je bil kritičen Kontič.

Pahor je v ponedeljek dejal, da SD ne more podpreti pokrajinske zakonodaje, ker so predlogi slabi. (Foto: POP TV)

Najbolj sporen je po njegovem mnenju zakon o financiranju pokrajin, ker ne zagotavlja avtonomnih virov financiranja pokrajin, s tem pa ne upošteva odločbe ustavnega sodišča. Redistribucija sredstev in solidarnost med pokrajinami sta za Kontiča sprejemljiva, "a ne pristajamo, da se ta solidarnost izravnava znotraj primerne porabe, ampak se mora izravnavati z dodatnimi sredstvi."