Akcijski načrt za uresničitev lanske sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je Sloveniji naložilo poplačilo deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, je objavljen.
Do 16. julija mora Slovenija sprejeti ukrepe, tudi zakonodajne, ki bodo omogočili poplačilo. Takrat ne bo še nujno sprejet zakon, bo pa moral biti v parlamentarni proceduri. Slovenija bo morala skupno plačati 257 milijonov evrov glavnice, obresti še niso dorečene, bodo pa razumne. Prva, predvsem manjša izplačila bodo predvidoma v letu 2016, vsi naj bi bili poplačani do leta 2021. Velika večina je sicer varčevalcev z majhnimi zneski do 1000 nemških mark, kar je danes okoli 500 evrov.
Predvidevajo, da bo treba pregledati do 300.000 vlog varčevalcev, ki se bodo morali prijaviti predvidoma v šestih mesecih od sprejetja zakona in v verifikacijskem postopku dokazati svoje terjatve. Gre za ljudi, ki več kot 20 let niso mogli dvigniti svojih prihrankov. Veliko, predvsem iz BiH je v tujini, nekaj je pokojnih, zato bodo morali poplačilo zanje zahtevati dediči. Kako bodo zbirali vloge, še ni znano. Lahko da bo ustanovljena agencija za vlaganje vlog, lahko da bodo zahteve reševale danes delujoče banke, morebitne podružnice na Hrvaškem in v BiH.
Nesorazmerno breme za Slovenijo?
Po sodbi so bile v Sloveniji številne kritike, da je napačna, krivična in zmotna. Težava je, ker je sodišče naložilo poplačilo samo Sloveniji in Srbiji, ne pa tudi Hrvaški ter Bosni in Hercegovini. Ker ni presoje o drugih državah naslednicah, je naša država prevzela nesorazmerno veliko breme v primerjavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi državami, še opozarjajo kritiki.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.