Zadeva Vaskrsić končana: država mora odškodnino plačati v treh mesecih

Potem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) 25. aprila letos odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000, Slovenija v roku treh mesecev od razglasitve sodbe ni vložila predloga obravnave pred velikim senatom sodišča. Zato bo sodba ESČP danes postala pravnomočna, država pa mora Vaskrsiću odškodnino izplačati v treh mesecih.

Na državnem pravobranilstvu so odločitev o tem, da zadeve ne predlagajo v obravnavo pred velikim senatom, sprejeli v soglasju z ministrstvom za pravosodje, in sicer na podlagi analiz sodbe in ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin. Odškodnino, 85.000 evrov, bo država plačala v za to določenem trimesečnem roku po pravnomočnosti, so na državnem pravobranilstvu še povedali.

Po ugotovitvah ESČP je Slovenija v omenjenem primeru kršila 1. člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine. Vaskrsiću mora zato država plačati 77.000 evrov odškodnine za materialno škodo, 3000 evrov za nematerialno in 5000 evrov za povračilo stroškov.

Zadeva Vaskrsić se je začela zaradi 124 evrov dolga

Spomnimo. Zgodba se je začela leta 2007, ko je 18. decembra z zapadlostjo 5. januar 2008 na naslov Zorana Vaskrsića priromal račun javnega podjetja Vodovod-kanalizacija d.o.o. Ljubljana. Na predlog upnika JP Vodovod-kanalizacija d.o.o. Ljubljana se je postopek izvršbe zoper dolžnika Vaskrsića začel na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 2. junij 2009, zaradi izterjave glavnice 124,38 evra in stroškov postopka. Predlog izvršbe je glasil na rubež premičnega premoženja dolžnika, vendar prvega rubeža dne 7. januarja 2010 izvršitelj ni mogel opraviti, ker dolžnika ni bilo doma. 

Primer je bil v Sloveniji najbolj odmeven leta 2012. Ker Vaskrsić dolga ni poravnal, je prišlo do izvršbe, v kateri so mu prodali hišo in to po polovični ceni glede na tržno.

Isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, je sicer dolg poravnal, s čimer je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, hiša pa je bila novemu lastniku prodana že pred poplačilom dolga.

Vrhovno sodišče je sicer v službenem nadzoru ugotovilo, da je bilo ravnanje litijskega sodišča glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnost strank in druge okoliščine pravilno in zakonito. Sodišče lahko na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva, vendar dolžnik takega predloga ni podal, so tedaj, marca 2012, pojasnili na vrhovnem sodišču.

Ministrstvo za pravosodje zaradi tega primera pripravlja predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju, ki naj bi med drugim reševala tudi problematiko deložacij ljudi v socialni stiski, hkrati pa preprečevala primere, kot je bil Vaskrsićev.