Pri Mirageu imajo občutek, da niso bili enakopravno obravnavani

Državno pravobranilstvo je 13. junija na vrhovno sodišče v zadevi Mirage vložilo revizijo zoper sodbo višjega sodišča v Ljubljani. Slednje je namreč odločilo, da mora država Miragu plačati vrtoglavo odškodnino, ki je skupaj z zamudnimi obrestmi znašala kar 8,4 milijona evrov.

Vrhovno sodišče je zdaj sprejelo odločitev, s katero je privabilo nasmeh na obraze državnih uradnikov. "Reviziji je bilo ugodeno skoraj v celoti. Državno pravobranilstvo je z uspešno revizijo prihranilo več kot 7,6 milijona evrov," pravijo na pravobranilstvu. Namesto 8,4 milijona evrov bo država tako morala plačati 730.000 evrov. Uspeh državnega pravobranilstva v pravdi je tako skoraj 90-odstoten.

Družba Mirage pa zdaj mora državi plačati pravdne stroške celotnega postopka v višini 8137 evrov.

Sodišče je sledilo metodi države

Manj veseli pa so pri Mirageu. Iz razsodbe je razvidno, da je država kršila sklenjeno pogodbo z družbo. Celotna revizija pravobranilstva je bila glede argumentov o vsebini pogodbe med državo in podjetjem ter v večini ugovorih zavrnjena, je pojasnil odvetnik podjetja Mirage Borut Škerlj. Kljub temu je sodišče določilo, da je višina odškodnine previsoka in bistveno znižalo odškodnino. Zakaj? Ker je sodišče uporabilo metodo izračuna višine škode na način, ki ga je uporabila država.

V razsodbi je med drugim po besedah Škerlja pojasnjeno, da je država, ko je odpovedala pogodbo, pričakovala, da je izgubljeni dobiček Miragea 0,338 evra na nalepko, zato je dolžna plačati ta znesek pomnožen s številom nalepk, ki niso bile izdane. Sodišče je pri določitvi odškodnine po besedah odvetnika Miragea upoštevalo metodo, ki jo je argumentirala država.

"Sodba je presenetljiva, z njo pa se piše pravna zgodovina te države," je zatrdil Škerlj, ki ima občutek, da niso bili enakopravno obravnavani.

Ob tem je napovedal, da bodo najverjetneje v roku 60 dni vložili ustavno pritožbo, saj se borijo za poplačilo upnikov.

Zadeva sega v leto 2001. Takrat je notranje ministrstvo za pet let s podjetjema Cetis in Mirage sklenilo pogodbo o oblikovanju, izdelavi in dobavi nalepk za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil. Aprila 2005 pa so bile te nalepke z novelo zakona o varnosti cestnega prometa ukinjene. Ker se družbi s sporazumno razvezo nista strinjali, jo je ministrstvo odpovedalo enostransko. Mirage se je zato odločil za tožbo.

Uspeh državnega pravobranilstva je razveselil notranjega ministra Gregorja Viranta. Dejal je, da je zmaga pomembna tako za državne finance kot za zatiranje korupcije. Ostaja namreč vtis, da so bile nalepke z zakonom uvedene samo zato, da bi nekdo dobro zaslužil, je dodal.