Čufer: Svoj nered bomo počistili sami

Med izmenjavo mnenj v Evropskem parlamentu je slovenski finančni minister Uroš Čufer dejal, da Slovenija ne namerava uporabiti evropskega reševalnega mehanizma ESM. Svoj nered bomo počistili sami, to si lahko privoščimo in to je tudi prav do partnerjev – da ne uporabimo njihovega denarja za čiščenje zmešnjave, ki smo jo sami ustvarili, je poudaril.

Tako je minister odgovoril na vprašanje Wolfa Klinza iz vrst evropskih liberalcev (Alde), ki ga je zanimalo, ali Slovenija razmišlja o uporabi ESM. Klinz je bil v svojem nastopu kritičen in je povedal, da je Slovenija pri privatizaciji izgubila 20 let in da so tudi sedanji načrti premalo ambiciozni ter da ne rešuje dovolj odločno problema prevelike javne uprave.

Minister je na kritike glede privatizacije odvrnil, da je na položaju šele štiri mesece, tako da ne more odgovarjati za stvari, ki so se dogajale v zadnjih 20 letih. Spomnil je tudi, da so bili poskusi privatizacije pogosti, ter poudaril, da njihov namen ni velikopoteznost, temveč učinkovitost, češ da ne želijo "prodajati zgolj z namenom, da bo prodano".

V odgovorih na poslanska vprašanja o čiščenju bank je minister poudaril, da je želela slovenska vlada prenos terjatev na slabo banko opraviti čim prej, da bi novo šolsko leto začela s čistimi bankami. "Čas je denar" in "izguba časa pomeni tudi izgubo rasti", je utemeljil te načrte. Vendar pa so pri Evropski komisiji poudarili, da je kakovost pomembnejša od hitrosti, tako da so se dogovorili, da se najprej opravijo temeljit neodvisen pregled kakovosti aktive bank in stresni testi.

Še vedno pa minister meni, da je mogoče pred izvedbo tega pregleda in testov izvesti pilotni prenos. Zanj so se po njegovih besedah odločili, da preverijo, ali vsi postopki delujejo gladko, tako da pri prenosu glavnine terjatev ne bi bilo nikakršnih težav. "Še vedno verjamem, da ga bomo opravili kmalu," je dejal.

A. Bratušek: Dodatnih ukrepov letos ne bo

Medtem ko se je Čufer z evropskimi poslanci o razmerah v Sloveniji pogovarjal v Bruslju, je v Ljubljani pred slovenske poslance stopila predsednica vlade Alenka Bratušek. Ta je zagotovila, da vlada poleg ukrepov, ki so že vključeni v rebalans proračuna, dodatnih za leto 2013 ne načrtuje. Z rebalansom in programom stabilnosti je vlada po njenem mnenju naredila največ, kar je v tej polovici leta lahko.

Spomnila je, da ukrepi, ki jih vlada predvideva z rebalansom proračuna in so navedeni v programu stabilnosti, veljajo tudi celo prihodnje leto, ko bo njihov javnofinančni učinek toliko večji. Zato bodo po njenem mnenju prepričali Bruselj, da je to maksimalen napor, ki ga je vlada lahko opravila. Četudi bi dodatne ukrepe načrtovala in jih sprejela na primer septembra ali oktobra, bi bil javnofinančni učinek po besedah Bratuškove majhen.

Poudarila je, da je vlada v programu stabilnosti jasno navedla, kaj se da letos narediti. Če bi ukrepi, ki jih je vlada sprejela za polovico leta, veljali celo leto, bi po njenih ocenah imeli okoli 260 milijonov evrov nižji proračunski primanjkljaj. "Zakaj ni tako, lahko vprašate kolege iz opozicije, ki so se trdno opirali vladanja, čeprav jim je vlada dejansko že razpadla in tri mesece niso naredili nič," je bila ostra.

Po njenih besedah ponedeljkov pogovor o Sloveniji v Bruslju ni nenavaden. Kot je pojasnila, so o tem v Bruslju že govorili, banke pa da so "tema številka ena" tako pri nas kot drugod v Evropi. Ob tem je poudarila, da se na neki način strinja z Evropsko komisijo, da je morda boljši kakšen mesec zamika s prenosom slabih terjatev na slabo banko ter da so številke in prenosi na to družbo bolj natančno analizirani. Družba za upravljanje slabih terjatev je po njenih besedah pripravljena in bi lahko terjatve prevzela tudi konec junija, kot so napovedovali, a zdaj čakajo na ocene in analize Evropske komisije.

"Pri ukrepih smo izbirali med samimi slabimi možnostmi"

Pri ukrepih je imela vlada na žalost izbiro med samimi slabimi možnostmi, je v državnem zboru Bratuškova odgovorila na vprašanje poslanca Andreja Vizjaka (SDS). "Izbrali smo najmanj slabo možnost, tudi kar se tiče gospodarstva," je poudarila.

Vizjak je izpostavil, da v dogovoru koalicijskih strank piše, da bodo krepili konkurenčnost gospodarstva in izboljševali poslovno okolje. "Dvigi davkov povečujejo davčni primež," je poudaril in dodal, da zavira gospodarsko aktivnost. V rebalansu vlada znižuje obseg investicij in črpanje evropskih sredstev, kar je po mnenju Vizjaka korak v nasprotno smer.

Po Virantovem mnenju letos in prihodnje leto ne bo posega v plače javnih uslužbencev

Slovenija je, kar zadeva javne finance in bančni sistem, že dolgo na tankem ledu zaradi mnogo napak iz preteklosti, je v odzivu na opozorila Bruslja dejal notranji minister in prvak Državljanske liste Gregor Virant. Po njegovem mnenju vladi ne preostane drugega, kot da "trdo" dela za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in sanacijo bančnega sistema.

Poudaril je, da bo primanjkljaj prav zaradi rebalansa proračuna manjši, kot bi bil sicer. Na očitke, da rebalans le povečuje odhodke, je dejal, da to ne drži, saj je določene spremembe prinesel tudi na prihodkovni strani. "Če bi ti ukrepi, ki smo jih izpogajali letos maja, veljali skozi celo leto, bi bil prihranek dvakrat večji in bi nam bilo precej lažje," je dejal.

Hkrati meni, da bo nujno nadaljnje rezanje v proračunske odhodke. Možnosti vidi predvsem v discipliniranem zmanjševanju števila zaposlenih v vseh delih javnega sektorja. "Tukaj si noben minister ne sme privoščiti, da bi mu stvar ušla izpod nadzora. Zlasti to velja za izobraževanje, zdravstvo in javno upravo," je dodal. Manevrski prostor pa vidi tudi v materialnih stroških in javnih naročilih. "Pred kakršnim koli poseganjem v pravice je treba rezerve postrgati pri materialnih stroških," pa je dejal v odgovoru na vprašanje glede morebitnega nižanja pokojnin. V primeru morebitnega poseganja v pravice bi to moralo biti, kot je poudaril Virant, narejeno čim bolj enakomerno in pravično, kot je bilo pri plačah v javnem sektorju.

Po pozivih iz Bruslja so se predvsem med sindikalisti pojavila ugibanja, ali bi vlada lahko posegla v pred dobrim mesecem dni sklenjen dogovor o dodatnih varčevalnih ukrepih v javnem sektorju za letos in prihodnje leto. Kot pa je pojasnil Virant, po njegovem mnenju dodatnih posegov v plače javnih uslužbencev letos in prihodnje leto ne bo.

Erjavec: Ne bomo privolili v znižanje pokojnin

Prvak DeSUS Karl Erjavec po opominu iz Bruslja zaradi javnofinančnega primanjkljaja ne vidi več prostora za znižanje javne porabe. Zagotavlja, da DeSUS ne bo privolil v nižanje pokojnin, ne letos ne v prihodnjih dveh letih. "Smo proti znižanju pokojnin, tudi za ceno našega sodelovanja v vladni koaliciji," je bil jasen. Po njegovih besedah se špekulira, da bo treba zarezati tudi v pokojnine. Vendar ni želel povedati, ali sporočila vnovič prihajajo tudi od ministra za finance Uroša Čuferja.

Erjavec je pred sejo državnega zbora v odzivu na opozorila iz Bruslja spomnil, da dve tretjini slovenskih upokojencev živita na robu revščine. Prepričan je, da se države ne bo rešilo iz krize, če se bo jemalo najrevnejšim, ampak je treba začeti s tistim, kar "imamo za domačo nalogo", torej s sanacijo bank. Začeti pa je treba po njegovem prepričanju tudi z infrastrukturnimi projekti. "Na srednji Savi varujemo sulce in metuljčke, namesto da bi gradili hidroelektrarne in izvažali elektriko ter si ustvarjali dohodek," je bil oster.

ZSSS: Dodatna obremenitev ljudi bi še bolj pritiskala na BDP

Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za ekonomsko področje Andreja Poje upa, da bo vlada pametna in da bo upoštevala dejansko situacijo – da zasebna potrošnja pada že četrto četrtletje zapored in da se znižujejo investicije. Dodatni ukrepi, ki bi vplivali na plače ljudi, bi še bolj vplivali na potrošnjo in tako dodatno slabili bruto domači proizvod (BDP), je dejala. Upa, da bo vlada fiskalno konsolidacijo opravila na daljši rok. Na kratek rok je treba sprejeti ukrepe za odpiranje novih delovnih mest in povečanje zaposlovanja, kar bo edino doprineslo k dodatnim virom v javnofinančne blagajne.

Visok javnofinančni primanjkljaj v letošnjem letu (v prvem četrtletju je dosegel 10,4 odstotka BDP) je posledica dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke, v drugem četrtletju se bo odrazila še dokapitalizacija Nove Kreditne banke Maribor, je spomnila. Skrbi jo, da bodo do konca leta vsi pozabili, zakaj se je primanjkljaj zvišal in bodo zahtevali znižanje socialnih pravic. S tem bi lahko ustvarili negativno spiralo, namesto da bi sprejeli ukrepe za zagon gospodarstva, ocenjuje. Glede morebitnega posega v pokojnine pravi, da te v povprečju znašajo 600 evrov in bi bilo znižanje nesprejemljivo.

Štrukelj: Dodaten poseg v plače do konca 2014 bi pomenil temu primeren konflikt

Sindikalist Branimir Štrukelj pa je v odzivu na opozorila iz Bruslja dejal, da bi vsak dodaten poseg v plače javnih uslužbencev do konca leta 2014 pomenil temu primeren konflikt. Vlada naj "enkrat za spremembo" pove Bruslju, da se je tako dogovorila in da glede tega ne bo več sprememb, je dodal. Soglasja sindikatov za kakršno koli dodatno, vsiljeno in enostransko spremembo ne bo, opozarja Štrukelj. Če bo vlada dogovor prekršila, bo po njegovi oceni s tem povedala, da ni verodostojna in da je njihova beseda vredna "toliko kot lanski sneg". Poleg tega takšna vlada s sindikalisti ne bo mogla sklepati nikakršnega dogovora več, je dodal.

Opomin iz Bruslja

Slovenija je v ponedeljek na zasedanju evroskupine v Bruslju dobila dva opomina – da mora do oktobra učinkovito ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja in da je pri sanaciji bančnega sektorja kakovost pomembnejša od hitrosti. Evropska komisija meni, da bodo potrebni dodatni ukrepi za znižanje primanjkljaja.