Vlada s pomočjo Umarja, ki objavlja črne napovedi, namerno straši socialne partnerje?

Socialni partnerji so se v okviru pogajalske skupine za reformo trga dela danes dogovorili o načinu dela.  Pogajanja bodo potekala dvakrat tedensko, so pa začeli že tudi vsebinske pogovore. Kot kaže, bo eden najtrših orehov koncept enotne pogodbe o zaposlitvi, ki mu delodajalci očitajo premalo fleksibilnosti, sindikati pa premalo varnosti.

Kot je po prvem srečanju pogajalske skupine za reformo trga dela v Ljubljani pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, je z izidom srečanja zadovoljen. Veseli ga, da so se dogovorili za način dela in že začeli tudi vsebinska pogajanja.

Po njegovih besedah bodo pogajanja o reformi delovnopravne zakonodaje podobno intenzivna kot pogajanja o pokojninski reformi. Potekala bodo namreč dvakrat tedensko po štiri ure, in sicer ob torkih popoldne in petkih dopoldne. Sam bo, če mu bo to le dopuščal čas, sodeloval na vseh. Na vprašanje, ali jim bo uspelo reformo spraviti pod streho do konca leta, kot si želi vlada, je odgovoril, da "upanje umre zadnje".

Izkazalo se je sicer, da bo eden najtrših orehov v predlagani reformi koncept enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Z njim so namreč nezadovoljni tako delodajalci kot delojemalci. Prvi pogrešajo več fleksibilnosti, drugi več varnosti. Minister je prepričan, da elementi te pogodbe, ki jih predlagajo, vnašajo tako eno kot drugo. Ob tem je opozoril, da cilj, da mladi pridejo do stabilnejših zaposlitev, kar naj bi jim ta koncept omogočil, presega interese socialnih partnerjev.

"Tokrat smo se zlasti usklajevali o tem, na kaj socialni partnerji pristajajo," je povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj po srečanju, ki pa ga ni ocenil zelo pozitivno.

Za sindikate sta predpogoj za nadaljevanje pogajanj dve vsebinski vprašanji, je poudaril. "Prvo je vprašanje petih mesecev pri enotni pogodbi, ko delavec nima nikakršnih pravic in ga lahko delodajalec vrže na cesto. Drugo vprašanje pa so mala občasna dela. Ta niso dopustna za brezposelne, ker bi to pomenilo, da delodajalci lahko izigravajo zakonodajo in verižijo prekerne oblike dela," je pojasnil.

Sindikati so na teh dveh točkah po njegovih besedah v celoti enotni, prav tako pa tudi pri zahtevi, "da se spoštujejo izhodišča za socialni sporazum, torej da mora biti soglasje o temeljnih vprašanjih trga dela in pokojninske reforme", je povedal. Vizjak je sicer zatrdil, da izhodišča spoštujejo v celoti in da so to danes tudi razčistili.

Bolj zadovoljni s pogajanji kot sindikati so bili delodajalci. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je izpostavil, da je treba poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za vse in bodo vodile tako k večji prožnosti kot k večji varnosti. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo šla reforma v usklajeni obliki skozi DZ brez dopolnil.

Po njegovih besedah si delodajalci želijo korenitih in ne samo kozmetičnih sprememb. Za to je prav gotovo potreben čas, je pojasnil. Še bolj kot to pa je pomembna pripravljenost sprejeti rešitve, je dodal. Zaradi slabega položaja slovenskega gospodarstva si rešitev želi čim prej.

V zvezi z enotno pogodbo je dejal, da morajo rešitve delodajalcem zagotoviti, da bodo lažje zaposlovali, lažje odpuščali in se lažje prilagajali trgom, saj se bodo na ta način lahko bolj posvetili iskanju novih trgov, novih proizvodov in tudi izterjavi, s katero imajo danes probleme.

 Vlada s pomočjo Umarja pritiska na socialne partnerje?

Po objavi slabih gospodarskih napovedi, ki jih je pripravil Umar, pa se je oglasil tudi predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi. Po njegovem mnenju Umar pripravlja pogajalska izhodišča za vlado, v fazi pogajanj o reformah pa skrbi za to, da so možnosti glede materialnega položaja države prikazane v čim slabšem položaju.

"Žal smo v trenutku, ko to pomeni dvorezen meč. Torej nekdo bo videl, da nam gre slabše, kot smo načrtovali, v resnici pa vlada tovrstna izhodišča rabi zgolj za pogajanja in pritiske na socialne partnerje," je dejal Posedi.

Napoved Umarja po njegovih besedah predstavlja "samoizpolnjujočo se napoved". Ker to vpliva na odločitve posameznika v Sloveniji, povzroča še večje nestabilnosti in pritiske, je sklenil.