Začelo se je leta 1991 ...

Po razpadu skupne države so nekatera vprašanja ostala nerešena. S Hrvaško tako moramo rešiti tudi vprašanje prevzema jamstva za devizne hranilne vloge, za katere je v nekdanji skupni državi jamčila Narodna banka Jugoslavije (NBJ).

Se še spomnite, kdaj in kako se je vse skupaj začelo? Če ne, si preberite kronologijo, ki vam bo osvežila spomine.

25. junij 1991 – Slovenija je v 19. členu ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti prevzela jamstva za devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije.

23. februar 1993 – DZ je sprejel zakon o ustanovitvi sklada za sukcesijo, ki je bil pristojen za uveljavljanje terjatev in poravnavanje obveznosti Slovenije ter pravnih in fizičnih oseb z območja Slovenije v postopku delitve premoženja, pravic in obveznosti SFRJ.

19. junij 1993 – Glavna podružnica LB v Sarajevu se je registrirala kot samostojna banka.

27. julij 1994 – Slovenija je v dopolnitvah ustavnega zakona iz leta 1991 ustanovila Novo Ljubljansko banko, na katero so prenesli vse poslovanje LB ter premoženje na računih doma in v tujini. Obveznosti do tujih bank upnic in NBJ ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ so ostale LB.

26. junij 1997 – DZ je sprejel dopolnila zakona o skladu za sukcesijo, s katerimi so prekinili vse sodne postopke v Sloveniji, povezane z nasledstvom. V skladu s tem so nato prekinili oz. preložili 110 tožb in tri izvršbe zoper LB in NLB pred pristojnim sodiščem v Ljubljani.

Julij 1998 – Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) Leni Fischer je dala pobudo za razjasnitev okoliščin glede pritožb hrvaških varčevalcev.

Marec 1999 – Takratna premierja Slovenije in Hrvaške, Janez Drnovšek in Zlatko Mateša, sta se dogovorila, da bosta državi za neobvezujočo strokovno presojo statusa podružnice LB Zagreb zaprosili Mednarodni denarni sklad (IMF). Slovenija je junija 1999 potrebno dokumentacijo posredovala IMF. Hrvaška je ni poslala.

Leto 2000 – Hrvaška narodna banka je ukinila žiro račun LB Zagreb, zaradi česar slednja ne more več poslovati.

29. junij 2001 – Naslednice nekdanje SFRJ so na Dunaju podpisale sporazum o nasledstvu. Ta med drugim pravi, da se vprašanje prevzema jamstev za stare hranilne devizne vloge rešuje na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS).

18. december 2001 – V Baslu je pod okriljem BIS potekalo prvo pogajanje glede prevzema jamstev nekdanje SFRJ za stare hranilne vloge. Pogajanja so potekala še 12. marca, 28. maja in 5. julija 2002, a niso prinesla rezultatov.

12. julij 2002 – Slovenski parlament je ratificiral sporazum o nasledstvu.

4. marec 2004 – Kot zadnja naslednica nekdanje SFRJ je sporazum o nasledstvu ratificirala Hrvaška.

15. marec 2004 – Odbor PS SE za pravne zadeve in človekove pravice je sprejel poročilo poročevalca Erika Jurgensa o oblikovanju posebnega sklada za izplačilo dolga varčevalcem nekdanje LB in ga poslal v sprejetje stalnemu odboru PS SE. Poročilo predvideva ustanovitev skupnega sklada za poplačilo dolga deviznim varčevalcem LB med letoma 1977 in 1991. Sredstva vanj bi prispevale Slovenija, Hrvaška, BiH in Makedonija po proporcionalnem načelu glede na višino deviznih vlog, vloženih na ozemlju posamezne države. V sklad bi prispevala tudi EU.

8. april 2004 – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je presodilo, da je pristojno za odločanje o tožbi treh varčevalcev podružnice LB v Zagrebu proti Sloveniji "Kovačić in ostali proti Sloveniji", vloženi leta 1998. Zato je bila obravnava Jurgensovega poročila v PS SE zamrznjena, dokler sodišče ne odloči o primeru.

2. junij 2004 – Sporazum o nasledstvu je stopil v veljavo.

17. marec 2005 – Slovensko ustavno sodišče je ugotovilo, da zakon o preoblikovanju sklada za sukcesijo in ustanovitvi javne agencije za nasledstvo iz julija 2004 ni skladen z ustavo, ker ne določa nadaljevanja pravdnih in izvršilnih postopkov, ki so bili prekinjeni oz. preloženi na podlagi zakona o skladu za sukcesijo.

6. junij 2005 – Prvič po podpisu sporazuma o nasledstvu se je v Skopju sešel odbor visokih predstavnikov za nasledstvo; nato še junija 2007 na Brdu pri Kranju in septembra 2009 v Beogradu.

6. marec 2006 – DZ je potrdil zakon, s katerim se je sklad za sukcesijo preoblikoval v sklad za nasledstvo. To je storil po odločbi ustavnega sodišča iz marca 2005, a v 23. členu ohranil prekinitev oz. odložitev vseh sodnih postopkov v Sloveniji, povezanih z nasledstvom.

9. marec 2006 – Slovensko zunanje ministrstvo je objavilo stališče o prevzemu jamstva nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge, v katerem utemeljuje, da gre za nasledstveno vprašanje.

16. marec 2006 – Hrvaška narodna banka je v stališču o deviznih vlogah hrvaških varčevalcev podružnice LB Zagreb zapisala, da je vstop NLB ali njenega kvalificiranega solastnika v hrvaški finančni sistem nesprejemljiv, dokler se ne reši to vprašanje.

23. marec 2006 – Hrvaški premier Ivo Sanader je evropskemu komisarju za širitev Olliju Rehnu izročil ad memoriam, v katerem Zagreb meni, da se mora varčevalce poplačati iz sredstev LB ali NLB, ne pa iz nasledstva.

10. april 2006 – EU je Hrvaško pozvala, naj na področju finančnih storitev zagotovi nediskriminatorno obravnavo podjetij iz vseh držav članic. Belgijski banki KBC je bil namreč zaradi lastniškega deleža v NLB preprečen vstop na hrvaški bančni trg.

6. november 2006 – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje podružnice LB v Zagrebu ("Kovačić in ostali proti Sloveniji"), ker so bile dvema tožnikoma v celoti povrnjene devizne hranilne vloge, tretja tožnica pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. Po pritožbi je 3. oktobra 2008 tožbo dokončno zavrglo.

21. junij 2007 – Glavna podružnica LB v Zagrebu je na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložila tožbo proti Hrvaški, ker s pravnimi sredstvi v okviru hrvaškega pravnega reda ni uspela izterjati terjatev do tovarne sladkorja IPK Osijek.

Julij 2007 – Slovenska vlada je hrvaški vladi poslala predlog rešitve odprtih vprašanj, tudi glede varčevalcev nekdanje LB. Vsebina ni znana, saj je dokument zaupen, je pa takratni premier Janez Janša po srečanju s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem 26. avgusta na Bledu povedal, da bosta državi vprašanje skušali rešiti dvostransko. Zagreb je ponovil, da mora LB vrniti dolg hrvaškim varčevalcem, saj gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko.

2. december 2009 – Ustavno sodišče je razveljavilo 23. člen zakona o slovenskem skladu za nasledstvo in visokem predstavniku za nasledstvo, ker posega v pravico do sodnega varstva. S tem je odredilo odmrznitev postopkov proti LB in NLB pred slovenskimi sodišči.

15. februar 2010 – Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je nadaljevalo prvo sojenje proti nekdanji LB, odkar je ustavno sodišče odmrznilo postopke varčevalcev nekdanje LB. Sodišče je razsodilo v prid hrvaške varčevalke.

Konec marca 2010 – Prvič se je sešla slovensko-hrvaška mešana komisija na ravni vlad, ki naj bi po sklenitvi arbitražnega sporazuma novembra 2009 strokovno pregledala druga odprta dvostranska vprašanja, tudi varčevalcev.

9. junij 2010 – Guverner hrvaške centralne banke Željko Rohatinski je izjavil, da NLB ne bo dobila dovoljenja za vstop na hrvaški trg, dokler ne bo vrnila dolgov hrvaškim varčevalcem nekdanje LB. Ob tem je prvič omenil možnost, da bi se Zagreb lahko vrnil k pogajanjem v Baslu.

29. julij 2010 – Premier Borut Pahor je napovedal, da bi na srečanju s hrvaško kolegico Jadranko Kosor v Bohinju lahko prišlo do rešitve vprašanja dolga hrvaškim varčevalcem. Danes je dejal, da bosta to storila v roku treh mesecev.