Po sredinih nasilnih demonstracijah so si poškodovano pročelje parlamenta ogledali strokovnjaki spomeniško varstvene stroke. Pozornost so posvetili predvsem kiparskemu okrasu, naravnemu kamnu na pročelju in stavbnemu pohištvu.
Ugotovili so manjše poškodbe na bronastih plastikah in manjše površinske poškodbe na kamnu. Gre za male okruške, z izjemo enega večjega na stopnicah pred vhodom, ki so posledice metanja granitnih kock. Močno pa so poškodovana stekla kletnih prostorov, celotnega portala ter prvega in drugega nadstropja, ki jih bo treba zamenjati.
Poškodovana so bila tudi vrata in podboji, popolnoma pa je uničena obloga iz bakra v spodnjem delu vrat. Z nujnimi obnovitvenimi deli, kot je odstranjevanje razbitih stekel, so začeli takoj. Lesena vrata so potrebna popravila v delavnici, kamen pa bo potrebno površinsko očistiti umazanije, ki jo je na pročelju pustilo metanje jajc. Bronaste plastike so bile sicer nazadnje obnovljene leta 2004, leta 2008 pa še fasada, ki so jo tedaj tudi očistili.
Kdo bo kril škodo?
Samo zamenjava razbitih stekel bo stala okoli 27.000 evrov. A to ni edina škoda, ki jo bo treba poravnati. Zavarovalnica posledice vandalizma krije do vrednosti 15.000 evrov. Kdo bo kril celotno škodo, še ni znano. Državni zbor je napovedal odškodninsko tožbo proti organizatorjem demonstracij, Študentski in Dijaški organizaciji, katerih vodstvo pa zanika kakršno koli odgovornost za poškodovanje parlamenta.
Matej Perpar iz Odvetniške pisarne Avbreht, Zajc in partnerji je pojasnil, da glede vseh vrst povzročene škode načeloma velja, da jo je dolžan povrniti povzročitelj. Za škodo, ki nastane med javnimi demonstracijami, pa bi lahko poleg povzročitelja odgovarjal tudi organizator, katerega dolžnost je organiziranje shoda na način, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. Zagotoviti mora tudi rediteljsko službo.
''Zato bi bilo glede na znane okoliščine protestov v ravnanju organizatorjev možno iskati opustitev dolžnega ravnanja pri organizaciji. Izključiti ni mogoče niti prekrškovnih sankcij za organizatorje prireditve in odgovorne osebe, če se ugotovijo kršitve določb Zakona o javnih zbiranjih. Kot zavezanca za povrnitev povzročene materialne škode ni mogoče izključiti niti države, ki bi zanjo lahko odgovarjala, če bi se izkazalo, da njeni organi in delavci v postopkih odločanja o dovolitvi protestov ali ob protestih niso ravnali s potrebno stopnjo skrbnosti in niso izvedli vseh ravnanj, ki bi jih bili dolžni v tem položaju. Na vprašanje, kdo konkretno bo nosil breme odškodninske odgovornosti za povzročeno materialno škodo ob protestih, pa bo mogoče bolj določno odgovoriti, ko bodo znane vse okoliščine protestov in ko bodo ustrezno preiskana ravnanja potencialnih odškodninskih zavezancev v povezavi z njihovimi dolžnosti.''
V prvem koraku bo vsaj delna škoda krita iz zavarovanja. Zavarovalnica bo plačala državnemu zboru, nato pa bi lahko škodo terjala od odgovornih. ''Če zavarovalnica izplača odškodnino iz zavarovanja, preidejo na zavarovalnico do višine izplačane zavarovalnine vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakor koli odgovoren za škodo,'' je pojasnil. Opozoril je, da je treba omeniti še posebno vrsto odgovornosti za škodo, ki nastane s smrtjo ali poškodbo. ''Za tako povzročeno škodo je vselej odgovorna država oziroma tisti, ki bi moral škodo po veljavnih predpisih preprečiti. Prav tako je lahko podana odgovornost organizatorja prireditve, ki odgovarja za škodo, nastalo s smrtjo ali poškodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliščin, ki lahko nastanejo ob takih priložnostih, kot je gibanje množic, splošen nered in podobno.''
Peticija za razpustitev ŠOS
Pod peticijo za razpustitev ŠOS se je doslej podpisalo več kot 800 ljudi. Tudi na Facebooku je več skupin proti vandalizmu, ki imajo skupno več tisoč članov. Nastala je nova z imenom 'Vsi, ki vemo, kaj se je ZARES zgodilo 19.5. + MEDIJI SO VIDELI SVOJO ZGODBO', ki ugotavlja, da je nasilje zasenčilo resnično idejo demonstracij.
Vlada nadaljuje dialog s študenti
Dialog pa se očitno nadaljuje. Z ministrstva za visoko šolstvo so sporočili, da so se danes sestali predstavniki vlade in vodstvo ŠOS, da bi vsebinsko zasnovali konferenco o aktualnih študentskih vprašanjih, za katero so se predstavniki ŠOS dogovorili na sestanku s premierjem Borutom Pahorjem konec aprila letos. Sestanka so se udeležili štirje državni sekretarji Jožef Školč in Miloš Pavlica iz kabineta predsednika vlade, Ivan Eržen, državni sekretar na zdravstvenem ministrstvu, in József Györkös, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, ki je vodil sestanek. Udeležili so se ga tudi predstavniki ministrstev za delo družino in socialne zadeve ter za okolje in prostor, delegacijo ŠOS pa je vodila njihova predsednica Katja Šoba.
Dogovorili so se, da bo konferenca predvidoma 9. junija v Ljubljani. Razdeljena bo na štiri vsebinske dele, ki bodo zajemali sistemska vprašanja visokega šolstva, sociale, zdravstva in študentskega bivanja. Sklenili so, da se bodo pred konferenco sestale še za omenjena področja relevantne štiri delovne skupine, ki delujejo znotraj Sveta vlade za študentska vprašanja, in bodo obravnavale predlagano tematiko za konferenco.
Rektorji obsojajo nasilje
Proti nasilju so vsi po vrsti, tudi rektorji slovenskih univerz. Obsojajo sredin vandalizem, ''v katerega so se sprevrgle sicer legitimne študentske demonstracije. Dogodek ni zgolj uničevanje premoženja, ki predstavlja kulturno dediščino Slovenije ter nevarno ogrožanje življenja in zdravja ljudi, temveč tudi napad na slovensko državo ter njen najvišji predstavniški organ.'' Poudarjajo, da za nasilje ni opravičila, čeprav ''je dialog med vlado in študenti ostal nedokončan''.
Menijo, da mora nasilju slediti odgovornost, sicer se bo nadaljevalo. Zahtevajo, da policija ''ugotovi, kdo so bili iniciatorji in izvajalci po našem mnenju načrtovanih provokacij, saj bi bilo nepravično, da bi senca dogodkov padla tudi na večino študentov, ki dobro študirajo in nasprotujejo takšnim dejanjem''. Študente in vlado pozivajo k vnovičnim pogajanjem o preureditvi malega dela, ponujajo pa tudi pomoč, s katero bi prispevali "k ureditvi zapletenega stanja".
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.