ZZZS: Primerjava je neprimerna in zavajajoča

Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS) je že večkrat opozarjala, da imajo vedno večje težave pri izvajanju javne službe. Da se stanje kljub številnim opozorilom ne izboljšuje, pač pa še slabša, opozarjajo tokrat.

"V zadnjih letih se stanje ne ureja niti na finančnem in normativnem področju niti pri vsebinskih in organizacijskih vprašanjih – nasprotno, stanje se slabša, nepravilnosti poglabljajo, sistem pa je vse slabše načrtovan, voden in vse manj stabilen," opozarjajo v skupnosti. Prav tako pravijo, da se z najnovejšimi varčevalnimi ukrepi, posegi zdravstvene zavarovalnice, pa tudi odločitvami vlade in socialnih partnerjev, poglabljajo nepravilnosti in nesorazmerja.

Dejanski strošek kadra v domovih za starejše in posebnih zavodih za leto 2012 znaša 97,6 milijona evrov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je za osnovni program institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih namenil 101.482.255 evrov. Ta znesek vključuje tako kadre kot tudi materialne stroške. Za stroške dela je po podatkih ZZZS namenjenih 71,5 milijona evrov, kar pomeni, da več kot 26 mio. € stroškov dela zdravstvenega kadra izvajalci pokrivajo iz virov, ki so namenjeni pokrivanju materialnih stroškov in iz stroškov oskrbe, ki jo plačujejo uporabniki.

Skrb za starejše v neenakopravnem položaju

V skupnosti opozarjajo, da tudi primerjave med različnimi izvajalci, ki izvajajo primerljive storitve, kažejo, da je sistem nastanitve, oskrbe in nege starejših v neenakopravnem položaju, starejši pa so kot skupina uporabnikov v sistemskem smislu diskriminirani. Tako so v skupnosti za primerjavo navedli podatke za oskrbo v bolnišnici in zaporu.

Plačilo uporabnikov za 24-urno oskrbo v domu za starejše v povprečju znaša 18,46 evrov na dan. Plačila ZZZS za 24-urno nego so povprečno 13,94 evra na dan. Imajo pa v povprečju en zdravniški tim na 302 varovanca. Za podaljšano bolnišnično zdravljenje v negovalnem oddelku bolnišnice je plačilo ZZZS za zdravstveno nego in oskrbo 109,12 evra na dan, medtem ko davkoplačevalce oskrbni dan zapornika v koprskih zaporih stane 82,68 evra na dan, medtem ko prehrana stane 17,82 evra na dan. V zaporu imajo en zdravniški tim na 128 uporabnikov.

"Navedeni podatki dovolj zgovorno opisujejo dejanska razmerja. Normativ za prehrano zapornika je primerljiv s celodnevno namestitvijo, oskrbo in socialno oskrbo (vključno s prehrano, za katero je cenovni normativ pod 4 evre) v domu. Normativ za zdravstveni tim je za domove, ki so vse bolj negovalne bolnišnice, več kot dvakrat slabši kot za zapore. Cenovni normativ za prehrano v bolnišnici je višji od skupne oskrbe in nege v domu," opozarja predsednik upravnega odbora SSZS Boris Koprivnikar.

"Dokler torej obstajajo taki nerazumljivi, krivični in nenazadnje formalno nesprejemljivi pogoji za izvajanje dejavnosti oskrbe in nege starejših, enostavno nočemo in ne moremo sprejeti nobenih dodatnih omejitev in zahtev, saj smo že dosegli mejo, ko ne bomo mogli sprejeti niti odgovornosti za stabilno delovanje institucij v javni mreži," še dodaja Koprivnikar.

Skupnost še dodatno čudi, kako je mogoče, da so del pogajanj s socialnimi partnerji tudi strokovna vprašanja, povezana z opredelitvijo dejavnosti zdravstvene nege, saj to nikakor ni predmet dogovorov s sindikati, ki s takimi zahtevami odločno presegajo svojo vlogo, vlada pa, po mnenju skupnosti, s pogajanji o teh vprašanjih pristaja na nadaljnje poglabljanje kaotičnega stanja v sistemu.

ZZZS: Gre za zavajajoče podatke

Z ZZZS so v odzivu na pismo SSZS odgovorili, da bo zavod v letu 2013 namenil socialnim zavodom za 29,1 milijonov evrov oziroma za 28,7 odstotka več finančnih sredstev za zdravstveno nego varovancev, kot jih je namenil leta 2008 pred nastopom gospodarske krize in varčevalnih ukrepov v zdravstvu. "Večina teh sredstev je bila skladno s sklepi vlade namenjena povečevanju števila postelj (varovancev) v socialnih zavodih, predvsem v novih zasebnih domovih za starejše občane s koncesijo, delno pa tudi za odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju," pojasnjujejo na ZZZS. Prav tako poudarjajo, da med ostalimi zdravstvenimi dejavnostmi beleži v tem obdobju pozitivno rast le osnovna zdravstvena dejavnost, in sicer 4,7-odstotna rast (17,4 milijonov evrov).

ZZZS trdi, da je bila dejavnost socialnih zavodov med zdravstvenimi dejavnostmi deležna najvišjih rasti finančnih sredstev v preteklih petih letih, kljub varčevalnim ukrepom v zdravstvu, kar dokazuje tudi delež odhodkov za socialne zavode v strukturi vseh odhodkov ZZZS, ki se je povečal s 4,6 odstotka v letu 2008 na 5,2 odstotka v letu 2012, za leto 2013 pa je ta delež načrtovan že v višini 5,7 odstotka.

Očitki o nepremirljivosti oziroma mešanju jabolk in hrušk

Na ZZZS kot zavajajočo ocenjujejo tudi primerjavo cene zdravstvene nege v domovih za starejše občane in cene dneva oskrbe v negovalni bolnišnici. Domovi za starejše občane namreč niso namenjeni diagnostiki in zdravljenju njihovih varovancev, saj se le-to po presoji osebnega ali napotnega zdravnika opravi v ambulantah, bolnišnicah, zdraviliščih, klinikah in inštitutih. V ceno dneva oskrbe v negovalni bolnišnici pa so seveda všteti vsi stroški osebja, bolnišničnih zdravil in drugi materialni stroški, stroški amortizacije zgradb, najdražje medicinske opreme in drugih osnovnih sredstev, vključno s stroški bivanja in prehrane bolnika v bolnišnici.

V sredstvih zdravstvene nege v domovih za starejše občane pa so vključene zgolj nekatere, časovno omejene storitve zdravstvene nege brez zgoraj naštetih stroškov, zato so takšne primerjave neustrezne in zavajajoče. K ceni zdravstvene nege v domovih za starejše občane je namreč treba prišteti še stroške "socialne" nege, stroške bivanja in prehrane, stroške nezdravstvenega osebja, stroške zdravil in medicinskih pripomočkov.