Medtem ko slovenski avtoprevozniki zatrjujejo, da ne šikanirajo, izsiljujejo in grozijo svojim šoferjem, pa nam piše vedno več šoferjev, ki ne morejo več tiho trpeti ponižanj. Tokrat nam je pisal voznik iz Štajerske, ki opozarja, da ima večina šoferjev katastrofalne pogodbe. Delodajalec jim izplača minimalno plačo in s tem 174 ur na mesec. "Mi res vozimo 9 ali 10 ur na dan, v resnici pa delamo po 13 ali 15 ur na dan z vsemi nakladanji in razkladanji ter urejanji dokumentacije. Plačani smo namreč samo od prevoženih kilometrov, v resnici pa delamo več kot 300 ur na mesec, ki pa niso plačane," pravi voznik.
Usklajene preventivne akcije šele po tragediji pomurskih policistov
Na to smo opozarjali že pred časom tudi na 24ur.com, ko se je zgodila tragična nesreča na štajerski avtocesti, v kateri sta umrla dva pomurska policista in ena policistka, štirje sopotniki pa so bili poškodovani. 10. junija, skoraj pred letom dni, je voznik romunskega tovornjaka trčil v policijski kombi, ki je bil ustavljen na odstavnem pasu. Policija je ugotovila, sa romunski voznik ni vozil po sredini prometnega pasu, pač pa je zapeljal v desno na odstavni pas, kjer je s sprednjim desnim čelnim delom vozila trčil v zadnji del kombija.
Priča smo zgodbam šoferjev, ki delajo kot sužnji, na drugi strani pa nam delodajalci zagotavljajo, da se to ne dogaja. Kdo se laže, kdo pretirava in kdo zavaja? Na eni strani imamo delodajalce, ki trdijo, da problem izvira iz sistema, ki ni urejen. Trdijo, da so prispevki preveliki, gospodarstvo pa teh prispevkov ne zmore več. Prav tako jih je udarila tudi kriza, ki ne popušča. Krivdo tako valijo na državo. Na drugi strani so šoferji, ki opozarjajo, da jih delodajalci v želji po zaslužkih silijo v nepravilnosti, jim grozijo in jemljejo del zaslužene plače.
Po tej nesreči in opozorilih, da so vozniki tovornjakov, še zlasti tisti, ki prihajajo od daleč, na naših cestah tampirane bombe, saj imajo za seboj več tisoč kilometrov naporne poti, ker nanje pritiskajo delodajalci, pa vozijo brez premorov in goljufajo z magneti ali pa vozijo z dvema karticama, so policija, Furs, Dars in inšpektorji strnili vrste in izvedli več preventivnih akcij, v katerih so ugotovili veliko kršiteljev. Največ je bilo kršiteljev med tujimi vozniki, a so odkrili številne kršitve tudi med vozniki slovenskih prevoznikov. Tudi takrat so avtoprevozniki zanikali, da bi bili njihovi šoferji pod pritiski delodajalca.
Leto dni po nesreči razmere še vedno katastrofalne
Dejstvo je, da šoferji vozijo preutrujeni, tehnično neizpravna vozila in delajo v nečloveških razmerah. "Ko si več kot osem ur za volanom, nisi več sposoben za vožnjo. Čas reakcije se ti spremeni. Vse se spremeni," je že pred letom dni opozoril dolgoletni šofer, ki je zaposlen na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Boris Perš. Zadnja leta se nanj obračajo vozniki, ker so ostali brez plačila, ker jim delodajalec ne plačuje opravljenih ur, ker jim od plače trga stroške, ki jih niso naredili in ker jih delodajalec sili v kršitve. "Stanje je katastrofalno," pravi Perš, leto dni po tragični nesreči pa ni videti, da je v državi dovolj močne volje, da bi se področje avtoprevozništva končno uredilo.
Država ukrepa prepočasi, opozarjajo na ZSSS. Se bo morala zgoditi nova tragedija, da bo nekdo končno dojel, da si mnogi v želji po dobičku dovolijo kockati s človeškimi življenji, se sprašujejo.
Predpisi govorijo eno, realnost kaže drugo
Vozniki namreč niso več tiho in so spregovorili o grožnjah s smrtjo, o nasilnih delodajalcih in o mizernih plačah. Šoferji kršijo predpise, ki sicer od njih zahtevajo, da lahko vozijo največ 9 ur na dan, največ 56 ur na teden in največ 90 ur na dva tedna. Prav tako predpisi določajo, da mora šofer na vsakih 4,5 ur vožnje imeti 45 minut odmora. Eno so predpisi, drugo pa realnost, opozarja naš sogovornik s Štajerske. "Na dolgi rok človek pregori, ker v istem času kot drugi delamo skoraj enkrat več. Ampak tega delodajalci ne vidijo, saj gre vse v njihovo korist," opozarja. In kje vidi rešitev? "Že dolgo se ubadam z to problematiko. Rešitev je edino plačilo po oddelanih urah. V tistih devetih urah odmora, pa se moramo odpočiti, tudi nekaj pojesti, pa še to bi nam radi delodajalci skrajšali s prekladanji," pravi.
Dejavnost prometa izstopa po kršitvah
Kolektivne pogodbe za področje avtoprevozništva ni in to je velik problem, opozarjajo tudi na inšpektoratu za delo, ki v letu 2014 v dejavnosti kopenskega prometa opravil 963 pregledov in ugotovil kar 1320 kršitev ter izdal 473 različnih ukrepov. In sicer, od odločbe o prekrških z izrekom globe ali opomina, plačilne naloge, ureditvene odločbe, tudi 9 kazenskih ovadb oziroma naznanil kaznivega dejanja.
Največ kršitev s področja delovnih razmerij se je nanašalo na plačilo za delo (176), na vodenje evidenc s področja dela in socialne varnosti (173) ter evidence po zakonu o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, ki ga sicer nadzira predvsem inšpektorat za infrastrukturo (116 kršitev), na zaposlovanje na črno (50), glede varovanja dostojanstva delavca pri delu pa so ugotovili 22 kršitev.
S področja varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji največ kršitev ugotovili glede izjave o varnosti z oceno tveganja (157 kršitev), glede usposabljanja delavcev za varno delo (69), glede vodenja dokumentacije (51), glede zagotavljanja zdravstvenih pregledov (41), glede zagotavljanja ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primereov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev, pa so ugotovili 15 kršitev.
KOMENTARJI (321)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.