Za Slovence pomembne stabilne meje

V Bruslju so danes predstavili rezultate raziskave Eurobarometer. Za Slovence je tako stabilnost na mejah EU ključen dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri odločanju o prihodnjih širitvah EU. Na drugem mestu je vprašanje staranja prebivalstva, na tretjem pa gospodarske teme.

Tako so Slovenci razvrstili teme, ki so zanje najpomembnejše pri odločanju o sprejemu novih članic v EU. Izbirali so med svobodo in demokratičnimi vrednotami, staranjem prebivalstva, vlogo EU v svetu, gospodarskimi temami, stabilnostjo na mejah EU, kulturnimi in verskimi vprašanji ter priseljevanjem.

Vprašanje meje je za Slovence pomembnejše na nacionalni ravni kot na ravni EU ali osebni ravni, kaže Eurobarometer. Za večino drugih državljanov EU so meje sicer drugotnega pomena, najpomembnejši vprašanji pri odločanju o prihodnjih širitvah EU pa sta za večino svoboda in demokratične vrednote ter gospodarska vprašanja.

Padec železne zavese

Poleg mnenj o prihodnjih širitvah Eurobarometer vključuje tudi raziskavo pogledov na pomen padca železne zavese ob 20. obletnici tega prelomnega dogodka v evropski zgodovini ter vplivu širitev leta 2004 na deset vzhodno- in srednjeevropskih držav, tudi Slovenije, in leta 2007 na Romunijo in Bolgarijo.

Slovenci se med vsemi državljani EU najbolj strinjajo s tem, da je padec železne zavese prispeval k padcu meja in k prostemu gibanju v Evropi. Čeprav se s tem strinja večina ljudi v vseh članicah unije, se stopnja strinjanja giblje med 83 odstotki v Veliki Britaniji, na Malti in Cipru ter 94 odstotki v Sloveniji.

Slovenci se tudi najbolj strinjajo s tem, da sta širitvi leta 2004 in 2007 okrepili vlogo EU v svetu. Tako meni 84 odstotkov Slovencev, takoj za njimi pa so s 83 odstotki Luksemburžani in z 82 odstotki Finci. Najbolj skeptični so glede tega Čehi (27 odstotkov se jih s tem ne strinja), katerih država trenutno predseduje EU.

V številnih članicah unije je večina vprašanih tudi prepričana, da so se s širitvijo na vzhod znižali socialni standardi. Najbolj je to mnenje prisotno v Grčiji, kjer je tako menilo 62 odstotkov vprašanih. Kot navaja Eurobarometer, je zanimivo, da tako misli tudi več kot polovica Slovencev in Madžarov (v obeh 52 odstotkov).