Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na današnjem sestanku direktorjem in strokovnim direktorjem bolnišnic predstavila rezultate pilotnega projekta za skrajševanje čakalnih vrst. Letos bo za skrajševanje vrst na voljo več kot sedem milijonov evrov, prednost pa bodo imeli prvi specialistični pregledi in nujni pregledi.
Ministrica je v izjavi za medije ob robu sestanka, ki se ga je udeležil tudi premier Miro Cerar, dejala, da bodo vsi zavodi, ki so se vključili v pilotni projekt, tudi podali zahtevo za odobritev posebnega programa, ki ga bodo lahko izvajali zunaj rednega delovnega časa prek podjemnih pogodb. "Vsak zavod bo imel svojo pogodbo, vse bo sledljivo," je dodala.
Prav tako so zbranim direktorjem bolnišnic predstavili delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zdravstvenega inšpektorata, ki bo obiskovala javne zavode in jim pomagala ter svetovala, da bi čakajoči bolniki čim prej prišli na vrsto za pregled ali poseg ter da hkrati ne bi prišlo do preskakovanj vrst.
Verjetno bo tudi letos potreben aneks številka ena k splošnemu dogovoru, v katerem bodo po besedah ministrice primarno reševali vprašanje skrajševanja čakalnih dob.
K skrajšanju čakalnih dob bodo prispevale tudi storitve, kot so eNapotnica in eNaročanje
Po njenih besedah tudi intenzivno poteka vpeljava eNapotnice in eNaročanja, ki bosta prav tako pomembno prispevala k urejanju čakalnih vrst. Počasi se oblikuje tudi elektronski centralni register čakalnih dob, "kar pomeni, da bomo imeli na enem mestu elektronsko voden seznam in bo dolžina čakalnih dob po različnih krajih bolj pregledna".
Sicer pa je pilotni projekt skrajševanja čakalnih vrst, ki se je začel jeseni lani in se počasi končuje, pokazal, da se na čakalnih seznamih nahajajo osebe, ki bodisi niso zdravstveno sposobne priti na poseg ali pa o tem, ali bodo opravili poseg, še razmišljajo, je dejala Kolar Celarčeva. Na seznamih so tudi osebe, ki na poseg niso prišle, pa tega niso sporočile, na njih so tudi pokojne osebe, je dodala.
Veliko bolnišnic, predvsem ortopedskih, pa vodi čakalne sezname po določenih zdravnikih in so zaradi tega pri nekaterih daljše. "Te podatke se nato javi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, kjer pa upoštevajo povprečje in to seveda ni realni odsev dejanskega stanja," je dejala.
Tako bo sezname treba prečistiti. "To pomeni, da bo s sistemsko treba preiti na neko vmesno listo, kjer bo nekdo ponovno preverjal zdravstveno stanje oseb, ki se za poseg niso odločili," je pojasnila ministrica, ki ocenjuje, da bi s tem dobili veliko realnejše, krajše čakalne dobe.
Natančnejše ocene čakalnih dob lahko po njenih besedah pričakujemo pozno jeseni, čakalne vrste pa naj bi bile po prečiščevanju krajše za okoli deset odstotkov.
Kmalu tudi dežurna telefonska številka za informacije o čakalnih dobah?
Ker pa večina bolnikov po mnenju Kolar Celarčeve ni seznanjena s tem, kako lahko poiščejo najkrajšo čakalno vrsto pri različnih izvajalcih zdravstvenih storitev, na ministrstvu tudi razmišljajo o tem, da bi v pozni jeseni odprli dežurno telefonsko številko, kjer bi bili bolnikom na voljo podatki o krajših čakalnih dobah.
Ministrica je direktorjem danes tudi naložila, naj v roku dveh tednov na ministrstvo pošljejo podroben seznam s številom in opisom posegov, ki bi jih glede prostorske in kadrovske zmogljivosti lahko izvedli za krajšanje čakalnih vrst.
Po sestanku je bilo več direktorjev optimističnih. Strokovni direktor kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Veselko je dejal, da bodo na UKC bolj malo prispevali pri skrajševanju čakalnih vrst, ker so njihove kapacitete, kadrovske in prostorske, praktično zapolnjene.
"Mislim, da bo v nekem podpornem sistemu potrebno pripeljati več denarja, da se bo to lahko dolgoročno rešilo. Smo pa zelo zadovoljni, da je kakršenkoli dodaten denar prišel v sistem," je dejal.
Direktorica zasebnega kardiološkega centra Medicor Metka Zorc je opozorila, da v Sloveniji na diagnozo na področju srčno-žilnih bolezni čaka 1700 ljudi. Potegovali se bodo predvsem za dodatne koronografije. Po besedah Zorčeve bi jih lahko letos dodatno opravili okoli 500 ali 600.
Strokovna direktorica UKC Ljubljana Marija Pfeifer je pozdravila dejstvo, da bodo lahko za dodatno delo zdravnike plačevali s podjemnimi pogodbami. "Zdaj imamo odprte roke in lahko s podjemnimi pogodbami damo take honorarje, ki bodo zanimivi za delavce in sočasno bodo omogočali, da UKC ne bo v izgubi," je dejala.
Ni pa bil po sestanku preveč navdušen v. d. generalnega direktorja ZZZS Samo Fakin, ki je dejal, da direktorji bolnišnic ne bodo mogli skrajševati čakalnih vrst, ker nimajo mehanizmov za plačevanje nadur. "To je ključen problem, to še vedno ni urejeno tako, da bi bili zdravniki zadovoljni," je dejal.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.