Na seji parlamentarnega odbora za obrambo so se člani seznanili z nakupom rabljenih nemških oklepnih vozil za RKB izvidovanje, katerih nakup je, kot je znano že nekaj časa, preklican. Kot je povedal minister Karl Erjavec, je do te odločitve prišlo v začetku leta, ko je postalo znano, da se bodo sredstva v proračunu za vojsko zmanjšala, hkrati pa so tudi ugotovili, da bi bila vozila predraga. Vsako vozilo bi namreč stalo 200.000 evrov, njegova nadgradnja pa bi stala še dodatnih milijon evrov.

Ker pa mora Slovenija po srednjeročnem obrambnem načrtu in zavezam, ki jih je dala Natu, takšna vozila zagotoviti do leta 2009, se ministrstvo z zvezo Nato pogaja, da bo takšna vozila zagotovila Nemčija ali pa kakšna druga država. "Če to ne bo mogoče, pa bo takšen nakup najverjetneje vseeno potreben," je dejal Erjavec.

Član odbora Aurelio Juri (SD) je v razpravi o poročilu ocenil, da se v zadnjem času ustvarja vtis, kot da je vse relativno. Tako se po njegovih navedbah javnosti v nekaterih primerih včasih dopoveduje, da je nekaj izredno pomembno, "naslednjič pa to več ni pomembno". Glede na to ga je zanimalo, ali ministrstvo ve, katera oprema je vitalnega pomena za normalno delovanje slovenskega obrambnega sistema.

Erjavec mu je odgovoril, da to, kar se bo dobavilo, določajo različni obrambni načrti, v katerih so zapisane tudi zaveze, ki jih je Slovenija dala zvezi Nato. Po njegovih besedah se skušajo pri izpolnjevanju teh obveznosti, ravnati čimbolj racionalno in gospodarno. "Skušamo zagotavljati tiste zmogljivosti, ki so minimalne, hkrati pa nam še vedno zagotavljajo kredibilnost do zveze Nato in EU," je še dejal Erjavec.

Za rusko ladjo 26,5 milijona evrov?

Minister bo vlado zaprosil, naj ministrstvu za ladjo odobri večji del klirinškega dolga. (Foto: POP TV)

Zmago Jelinčič (SNS) je obrambnega ministra vprašal, kako daleč je ministrstvo z dobavo vojaške ladje, ki naj bi jo Slovenija dobila od Rusije v zamenjavo za klirinški dolg. Erjavec mu je odgovoril, da so pogajanja za nakup ladje v polnem teku. Do zdaj so že določili tehnične parametre ladje, tečejo pa tudi pogajanja za ceno.

Trenutno so pri ceni 35 milijonov dolarjev oziroma 26,5 milijona evrov, vendar veliko nižje cene po njegovem ne bo mogoče doseči, če bodo dobiti takšno ladjo in s takšno konfiguracijo, kot si jo želijo. Kot je dejal, ladja namreč ne bo namenjena samo slovenski vojski, pač pa tudi obalni straži ter zaščiti in reševanju.

Po Erjavčevih besedah je trenutno težava v tem, da jim je vlada iz klirinškega dolga namenila le 22,5 milijona dolarjev (17,08 milijona evrov), zato morajo vlado zaprositi, naj jim za ladjo odobri večji del klirinškega dolga. Večina članov odbora se je danes strinjala, naj Erjavec to tudi naredi.

8. maja dodatnih pet vojakov na Kosovo

Erjavec je pojasnil, da so razmere na Kosovu, kjer so nastanjeni slovenski vojaki, stabilne. Prav tako na območju, kjer delujejo, ni nobenih incidentov. Povedal je tudi, da bo 8. maja na Kosovo odšlo dodatnih pet častnikov in podčastnikov, ki bodo sodelovali v Nato skupini za usposabljanje.

Kot je povedal Erjavec, trenutno na Kosovu deluje 16.000 pripadnikov sil Kfor. Njihova navzočnost je potrebna, zato da v državi zagotavljajo stabilnost in varnost, hkrati pa usposabljajo kosovske sile, da bodo nekoč same sposobne prevzeti te naloge. Razmere v državi so po besedah Erjavca stabilne, zato za zdaj ni potrebe po pošiljanju dodatnih mednarodnih sil.

Ne glede na to bo po ministrovih besedah Slovenija 8. maja na Kosovo poslala pet dodatnih častnikov in podčastnikov, ki bodo delovali v Nato skupini za usposabljanje in sektorju za obrambno varnostne reforme pri poveljstvu KFOR. Častniki in podčastniki se trenutno še usposabljajo.