Za preozek reševalni pas niso vedno krivi nevedni vozniki, temveč tudi okorna zakonodaja

V zadnjih mesecih so predvsem gasilci pogosto opozarjali, da jim nepravilno razvrščanje voznikov ob prometnih nesrečah in zastojih otežuje prebijanje do kraja nesreče. To bi se naj dogajalo predvsem zaradi neznanja voznikov, a na Avto-moto zvezi (AMZS) opozarjajo, da krivec ni nujno nepoznavanje zakonodaje ali neustrezno odzivanje.

Slovenska prometna zakonodaja sicer ne pozna izraza reševalni pas, a v 30. členu pravi, da morajo v primeru zastoja "vozniki med kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, zagotoviti dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil". Sam pojem reševalni pas je pri nas vpeljal upravljavec avtocest Dars. Gre za pas, ki nastane, ko se morajo ob zastoju vozila na voznem pasu razvrstiti na desno stran do robne črte, vozila na prehitevalnem pasu pa na skrajno levo stran do robne črte.

Z AMZS so sporočili, da so v zadnjem času prejeli številne pomisleke, ki opozarjajo na neznanje slovenskih voznikov v primerih, kadar na cesti nastopijo izredne razmere in so vozniki dolžni omogočiti varen prehod intervencijskim vozilom.

Na podlagi opozoril svojih članov so na AMZS analizirali zakonodajo in jo primerjali z nekaterimi drugimi državami. Ugotovili so, da pravzaprav slovenski vozniki ne ravnajo narobe, saj se vedejo skladno s prakso učenja v avtošolah in skladno z zakonodajo.

Ta namreč pravi, da se vozniki lahko umaknejo le do robne črte voznega pasu, kar pa je glede na širino pasov avtoceste (in predvsem hitre ceste) pogosto preozko za intervencijska vozila, so opozorili na AMZS. Po slovenski zakonodaji je umik vozila na odstavni pas lahko prekršek, ki se lahko kaznuje z globo 300 evrov, kar voznike odvrača od tega, da bi se zapeljali čez črto na odstavni pas in tako omogočili lažji prehod vozil, ki vozijo po reševalnem pasu.

Mnogi, predvsem gasilci, si oteženo pot do kraja nesreče razlagajo z neznanjem voznikov, a bi v resnici vozila, ki so daljša (tovornjaki, vozila s počitniško prikolico, kombiji), morala zapeljati na odstavni pas.

Za spremembo zakonodaje

Ker tako zakonodaja kot Dars voznikom prepovedujejo umik na odstavni pas, je reševalni pas mnogokrat preozek. "Če njihovo vozilo tedaj ni povsem vzporedno z robno črto, zadnji del sega v reševalni pas in zmanjšuje njegovo širino," opozarja France Kmetič, odgovorni urednik revije Motorevija, revije za člane AMZS. "Na avtocesti je prometni pas praviloma širok 3,75 metra, dva pasova sta torej široka 7,5 metra. Avtomobili so danes skupaj z vzvratnimi ogledali široki decimeter do dva več kot 2 metra, avtodomi in bivalne prikolice še do tri decimetre več. Če upoštevamo, da zaustavljena vozila na levi strani zavzamejo vsaj 2,5 metra prostora in povsem enako še na desni strani, je to skupaj 5 metrov, reševalni pas pa je širok zgolj 2,5 metra. Občudujem gasilce, ki se s precej več kot 2 metra širokim kamionom peljejo po 2,5 metra širokem koridorju. In če nekdo ta koridor zmanjša za 20 ali 30 centimetrov, je prostora za kamion premalo," pojasnjuje Kmetič. Dodaja pa, da je takšna stiska povsem nepotrebna, če ima avtocesta odstavni pas, saj je z vpeljavo reševalnega pasu izgubil svojo nekdanjo funkcijo vožnje intervencijskih vozil.

Na AMZS so izrazili žalost od dejstvu, da številni zapleti na cestah odgovornim tovrstna zmešnjava ni dovolj velik izziv, da bi vendarle uredili jasnejšo zakonodajo in izdali jasne nasvete voznikom. Zato predlagajo spremembo zakonodaje, ki bi jasno opredelila, da se lahko odstavni pas v določenih primerih uporablja tudi kot prostor, ki zagotovi zadostno širino za prehod intervencijskih vozil.

Ministrstvo: Zakonska ureditev je ustrezna

Razlogi, da se je za reševalno pot v primeru nujnih intervencij na avtocestah in hitrih cestah izbrala površina med skrajno levim pasom in pasom, ki je desno od le tega, so večplastni, pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo. "Dejstvo je, da vse avtoceste ali hitre ceste v Sloveniji in drugih državah nimajo odstavnih pasov, da so ti lahko neprevozni zaradi vozil, ki zaradi okvare stojijo na njih oz., da se lahko odstavni pasovi uporabijo za povratni promet intervencijskih vozil. V primeru masovnih nesreč bi se lahko zgodilo, da bi morali ohraniti prevozno reševalno pot do kraja intervencije in nazaj po istem delu ceste," so zapisali.

Bistveno je, da vozniki zagotovijo dovolj široko reševalno pot; če za njeno zagotovitev ni treba uporabiti odstavnega pasu, ostane ta prazen. Na enak način svetujejo zagotavljanje reševalne poti v Švici in v Nemčiji, še dodajajo.

Kot še pravijo na ministrstvu, vse pobude za izboljšanje pravnih podlag, s katerimi bi lahko prispevali k uspešnejšim intervencijam, zelo skrbno pregledajo in menijo, da je zakonska ureditev ustrezna. Splošno določilo, ki zahteva, da morajo vozniki zagotoviti med kolonama ustavljenih vozil dovolj prostora za nemoten dostop intervencijskih služb, se smiselno lahko uporabi tako na cestah, kjer ni odstavnih pasov, kjer so odstavni pasovi in sta dva prometna pasova ali kjer jih je več. "Večina težav, ki jih imajo intervencijske službe nastane takrat, ko vozniki teh določil ne upoštevajo," so še zapisali.

Reševalni pas tudi v drugih državah, a z drugačnimi navodili

Pojem reševalni pas poznajo tudi v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, v Švici in na Madžarskem, a se kljub njegovi enaki zasnovi sama izvedba v različnih državah razlikuje. V Avstriji je na primer pri zagotavljanju reševalnega pasu treba uporabiti tudi odstavni pas. V Nemčiji je na tripasovnih avtocestah treba reševalni pas vzpostaviti med skrajno levim in sredinskim prometnim pasom, pri štiripasovnih pa po sredini, tako da sta levo dve koloni stoječih vozil, prav tako dve koloni desno. Na čeških avtocestah je pomembna širina, saj mora biti reševalni pas širok vsaj 3 metre. Če je avtocesta tripasovna, mora biti reševalni pas med desnim in srednjim prometnim pasom, torej drugače kot v Avstriji in Nemčiji. Vse to pa kaže na neusklajeno prometno zakonodajo v državah članicah Evropske unije. "Če EU lahko ureja najrazličnejša področja, bi nedvomno lahko izdala vsaj priporočila svojim članicam za tako pomembno področje, kot je učinkovito reševanje," je še dodal Kmetič.

Leta 2014 na naših cestah 18.251 prometnih nesreč

V letu 2014 se je na naših cestah zgodilo 18.251 prometnih nesreč, v katerih je 108 udeležencev umrlo, 8.220 oseb je bilo huje ali lažje telesno poškodovanih. Glede na 2013 je bilo število nesreč za 4 odstotke manjše, 17 oseb manj je bilo mrtvih, število huje poškodovanih pa se je povečalo za 17 odstotkov.

Avtoceste vse bolj nevarne

Opozorili so, da so avtoceste čedalje bolj nevarne. Leta 2003 se je na avtocestah zgodilo 2.009 nesreč ali 5 odstotkov od skupnega števila vseh nesreč, leta 2014 pa se je na avtocestah zgodilo 1.820 nesreč ali 10 odstotkov od skupnega števila. Za 6 odstotnih točk se je v primerjavi med letoma 2003 (9 odstotkov) in 2014 (15 odstotkov) povečal delež mrtvih v nesrečah na avtocestah od mrtvih v vseh nesrečah.

Delež kolesarjev, udeleženih v prometnih nesrečah, raste

Z zmanjševanjem števila prometnih nesreč se je zmanjševalo tudi število udeleženih v prometnih nesrečah, razen pri kolesarjih. Tako se je število voznikov osebnih avtomobilov, udeleženih v prometnih nesrečah, od leta 2003 do 2014 zmanjšalo za 63 odstotkov; število kolesarjev, udeležencev v prometnih nesrečah, pa se je povečalo za 13 odstotkov.

V letu 2014 manj udeležencev v prometnih nesrečah pod vplivom alkohola kot v letu 2013 505 udeležencev v prometnih nesrečah je bilo pod vplivom alkohola (12 odstotkov manj kot v letu 2013), kar znaša približno 2 odstotka od vseh udeležencev v prometnih nesrečah. Enak delež je bil zabeležen tudi leta 2013.