Za pomor čebel niso krivi kmetje
Prve analize v primeru množičnega pomora čebel na domžalskem območju kažejo, da kmetovalci ne nosijo neposredne odgovornosti.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
Prve analize so pokazale, da kmetje ne nosijo neposredne odgovornosti za pomor čebel. (Foto: Jani Dolinšek)
Analize kažejo, da se v čebelah pojavljajo tri aktivne substance– terbutrin, fluvalinat in klotianidin. Prav interakcija fluvalianta in klotianinida je lahko privedla do pomora čebel.
Čebelarska zveza Slovenije nasprotuje navedbam, da je eden od možnih vzrokov za pomor čebel sredstvo fluvalinat. To sredstvo ni toksično za čebele, zato je kakršna koli povezava glede pomorov nesmiselna, opozarjajo v zvezi.
Kot so povedali na današnji novinarski konferenci kmetijskega ministrstva v Ljubljani, prve analize v domžalskem primeru – pogin je prijavilo 35 čebelarjev s 500 panji – kažejo na vzorčno povezavo med insekticidom klotianidinom, toksičnim insekticidom (pripravek poncho), ki se uporablja pri dodelavi semen koruze ob setvi proti talnim škodljivcem, ter isto aktivno snovjo, ki jo je lahko zaneslo na posevek sosednje ogrščice. Druga možna povezava je, da bi bilo seme ogrščice prav tako dodelano s klotianidinom, čeprav je na deklaraciji imenovana snov imidakloprid (pripravek gaucho). Zato je potrebno počakati še na analize semena ogrščice. V vseh treh vzorcih mrtvih čebel, ki so jih odvzeli, so našli tudi nedovoljeno zdravilo fluvalinat za zatiranje varoje.
"Klotianidin najdemo tudi v zemlji, v neposredni bližini oljne ogrščice in v sami oljni ogrščici," je dejal glavni republiški inšpektor Matjaž Kočar in dodal, da nadaljujejo z analizo, kaj se dogaja s tretiranim semenom v Sloveniji. "Trenutno je v postopku inšpekcijskega pregleda semenarska hiša, ki se ukvarja z distribucijo oz. dodelavo posameznih semen z dovoljenimi sredstvi. Nadaljevali bomo z raziskavo, ali je šlo v tem primeru za uvoz že tretiranega semena oljne ogrščice ali pa je bilo to seme tretirano v Sloveniji," je dejal.
Nepravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev naj ne bi bila neposreden vzrok pomoru čebel. (Foto: Reuters)
Da preprečijo nadaljnje pomore čebel, raziščejo in dokončno potrdijo možno povezavo med zastrupitvami čebel in setvijo tretiranega semena, ministrstvo vsem čebelarjem predlaga preventivni umik čebel z bližine polj cvetoče oljne ogrščice v preletni razdalji čebel, je povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Branka Tome. "Odredili bomo tudi začasno prepoved prometa in prodaje fitofarmacevtskih sredstev poncho FS 600 rdeč (klotianidin), cruiser 350 FS in cruiser 70 WS (tiametoksan), gaucho FS 350 in gaucho WS 70 (imidakloprid) ter umik tretiranega semena koruze in ogrščice, ki je že v Sloveniji," je dejala.
Vzorčne preiskave v grosupeljskem primeru, kjer so bili prizadeti trije čebelarji, in v primeru Zgornjih Pirnič, kjer je bilo prizadetih pet čebelarjev, še raziskujejo.
Kot je povedala Tometova, bodo kljub temu da nepravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev ni neposredno vzrok aktualnemu pomoru čebel, med drugim povečali informiranje javnosti o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, spremenili pravilnik o izobraževanju uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (med drugim bodo ponovno uvedli obnavljanje znanja o uporabi teh sredstev na pet let) in nadaljevali s poostrenim nadzorom pravilne uporabe in prometa s temi sredstvi.
Ministrstvo bo plačilo škode čebelarjem za umrle čebele predvidoma uredilo v okviru uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih škodnih dogodkih v kmetijstvu. Kot je povedala državna sekretarka, uredbo še pripravljajo.
Glasuj
Namesto, da se bi ukvarjali z čimbolj ekološko pridelano hrano se ukvarjajo koliko strupov bodo zmešali in potem pa krivijo vrtičkarje. Vsak dan vidim iste člane, kateri škropijo,da kar teče od traktorja.
Hvala bogu za neodvisne medije!
Zamislite si, kaj bi bilo če bi v hlevih v okolici Domžal popadalo 50 % krav - mlekaric.
No če ne drugo mi je že pred leti dalo msliti, ko sem bil na obisku pri kmetu v okolici Most pri Komendi. Proizvajal je veliko krompirja... Njive, kamor koli si pogledal... en sam krompir. Za hišo pa še ena mala njivica. In tud tam je bil krompir. Rekel je ta, ta je pa za doma, ga nič ne štupamo.
Bistri kmetje ne spregledajo, da kvantiteta ni vse... in ker je pohlep in pehanje za več in več ne pa za bojlše in bolj zdravo Slovencem v krvi ne pričakujem kakih bistvenih zasukov. Poznam kmeta, ki ima 40 krav pa z mlekom ne iztrži toliko kot njegov konkurentka, ki ima 40 koz in ki kozje mleko predela v sir ali pa ga proda oskrbovancem v domu starostnikov. Prvi ima 20 ha zemlje v najemu drugi pa 5 svojih kektarjev zemlje, kjer s traktorjem niaš prav veliko za počet.
Primerov .... je še pa še.
Sam kot sem rekel najti moramo skupaj rešitev, da do pomorov v prihodnje ne bo prihajalo. In če stvar ni dobra za čebele verjetno ne vpliva dobro tudi na živčni sistem ljudi.
Verjetno si mislil na mobitelov signal in to bi tudi bilo možno zaradi repetitorjev.Gdo ve?





















