Štrukelj: 'Konec varčevanja'. Fides podpis dogovora dojema kot potuho neaktivnosti vlade

Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali dogovor o ukrepih za leto 2016, saj se je za podpis odločilo dovolj sindikatov v javnem sektorju. Koprivnikar je zadovoljen, ker bo država lahko nadaljevala s stabilnim delovanjem, v sindikatih pa, ker prvič po več letih izboljšujejo svoj položaj.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob podpisu dogovora dejal: "Javni sektor je gonilo razvoja vsake države." Kot je dejal Koprivnikar, so s podpisom dogovora uspeli zagotoviti, da bo v letu 2016 po eni strani državni proračun stabilen, po drugi strani pa bodo javni uslužbenci začeli počasi pridobivati tudi na plačilu za svoje delo. Meni namreč, da je treba gospodarsko rast deliti z vsemi.

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je dejal, da je "zadovoljen z revolucijo vlade v zadnjih mesecih" in da so "plače v javnem sektorju tiščale dol tudi plače v gospodarstvu". Poudaril je še, da danes podpisani dogovor na simbolni ravni pomeni konec varčevalnega obdobja, kajti s tem dogovorom javne uslužbenke in uslužbenci prvič po dolgih letih izboljšujejo svoj položaj.

"To je začeten korak, ki morda ni tako odločen, kot se je napovedoval v začetku, je pa verjetno bolj pomemben, kot se zdi ta trenutek," je dejal Štrukelj, ki verjame, da bo to motiviralo tudi delavce v zasebnem sektorju, da ravnajo podobno.

Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Drago Ščernjavič je izpostavil, da je prek različnih ukrepov javni sektor v osmih letih privarčeval 1,8 milijarde evrov. Če k temu prištejemo še tisto, kar se bo privarčevalo prihodnje leto, se po njegovih besedah prihranek približuje dvema milijardama evrov.

Dogovor je podpisalo 26 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Podpis za 207,2 mio. €; minister Boris Koprivnikar, pred sindikati javnega sektorja podpisuje kapitulacijo vlade. pic.twitter.com/0AdvEEe8CX

— Marko Milenković (@Marko_24ur) November 10, 2015

V skladu z dogovorom bodo javni uslužbenci prihodnje leto dobili višji, čeprav še vedno znižan regres, s septembrom se bo sprostila znižana plačna lestvica. Med ukrepi so tudi napredovanja, ki naj bi bila s prihodnjim letom izplačana.

Fides: 'Podpis dogovora je potuha neaktivnosti vlade'

Med tistimi, ki so se izrekli proti podpisu, so Sindikat ministrstva za obrambo, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Sindikat vojakov Slovenije in Konfederacija slovenskih sindikatov, pa tudi Sindikat zdravnikov družinske medicine Slovenije - Praktikum in Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije - Fides.

V zdravniškem sindikatu Fides so zapisali, da je večina njihovih člankov kot glavni argument navedla, da v preteklem letu vlada ni začela nobene reforme v nobenem segmentu javnega sektorja. "Ocenjujemo, da podpisovanje takih dogovorov daje potuho neaktivnosti Vlade," so zapisali v odzivu.

Ključne rešitve dogovora se bodo morale uveljaviti skozi spremembe kolektivnih pogodb in zakonodaje. Dopolnila, ki sledijo dogovoru, bodo predvidoma vključili v zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju.

GZS: Očitno več nimamo težav z javnimi financami

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Marjan Mačkošek pravi, da je vlada pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja zelo popustila in za plače namenila veliko več kot lani.

»Če si Vlada RS lahko privošči za 148 milijonov evrov višjo maso plač v javnem sektorju, potem ni prav nikakršnega dvoma, da ima dovolj manevrskega prostora tudi za znatno razbremenitev gospodarstva in s tem večine aktivnega prebivalstva v Sloveniji,« je pred podpisom dogovora s sindikati dejal Mačkošek. Zato GZS ocenjuje, da javnofinančnih težav po takšnem dogovoru med Vlado RS in sindikati javnega sektorja v Sloveniji očitno ni več.

Mačkošek tako pričakuje, da bo vlada s 1. januarjem 2016 razbremenila tudi gospodarstvo. "Če se to ne bo zgodilo, bo to jasen dokaz, da gre za diskriminatorno in nekorektno obravnavo večjega dela aktivnega prebivalstva Slovenije, ki je v zadnjih osmih letih nosilo največje breme krize," je dodal.