Skupščina NLB potrdila dokapitalizacijo

Lastniki Nove Ljubljanske banke (NLB) so potrdili predlagano dokapitalizacijo v višini 381 milijonov evrov. Z dokapitalizacijo s pomočjo začasne rešitve v obliki pogojno zamenljivih obveznic bo NLB izpolnil zahteve regulatorjev, do konca leta pa naj bi se država nato z zasebnimi vlagatelji dogovorila o trajnejši rešitvi za banko.

Skupščina NLB je potrdila, da banka poveča kapital za 61 milijonov evrov z izdajo skoraj 1,49 milijona novih delnic po ceni 41 evrov. Sprva je bilo predvideno, da se bo z izdajo delnic zbralo 130 milijonov evrov, cena pa naj bi bila 68,71 evra.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je na vprašanje o razlogih za znižanje cene odgovoril, da je to delno rezultat cenitve, delno pa gre tudi za upoštevanje določil Evropske komisije. Ta mora namreč dokapitalizacijo še odobriti.

Delnice bo vplačal KBC

Te delnice bo po besedah predsednika uprave NLB Boža Jašoviča vplačal KBC, medtem ko se je sprva špekuliralo, da jih bosta vplačala Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, nato pa naj bi se jih zamenjalo za hibridni instrument v lasti KBC.

V drugem koraku pa bo NLB izdal za 320 milijonov evrov hibridnih instrumentov Co Co, ki jih bo vplačala država. Za njihovo nadomestitev z lastniškim kapitalom, če bi količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) padel pod sedem odstotkov, je uprava banke dobila pooblastilo za izdajo dobrih 8,7 milijona novih delnic. Sprva je bilo predvideno, da bi šlo za nekaj nad 5,5 milijona novih delnic. Cena v sklepu skupščine ni navedena, a sodeč po številu delnic, se ta giblje pri 36,7 evra.

Lastniki in vodstvo banke morajo sedaj v dveh dneh izpeljati vse potrebne postopke in transakcije. Pričakovati je, da bo država za vplačilo obveznic najverjetneje porabila del državnih vlog, ki jih ima v banki. KBC pa naj bi s kapitalskim vložkom okrepil svoj lastniški delež v banki. Ta je trenutno malenkost nad 25 odstotkov.

S tokratno dokapitalizacijo se bo po Jašovičevih besedah zagotovilo, da bo NLB izpolnil zahteve regulatorjev, a že do konca leta naj bi banka za normalno poslovanje potrebovala več sredstev, za dodatni kapital pa naj bi se država, ki ima sicer trenutno v banki 45,62-odstotni delež, poskušala dogovoriti z zasebnimi vlagatelji.

NLB mora kot slovenska sistemska banka do konca meseca izpolniti zahteve Banke Slovenije in Evropske bančne agencije ter količnik Core Tier 1 s trenutne ravni malenkost pod šestimi odstotki dvigniti na vsaj devet odstotkov.

Koalicija se je zavezala, da banke tokrat za razliko od 250-milijonske dokapitalizacije lani spomladi ne bodo dokapitalizirali davkoplačevalci, temveč bo poskušala država najti strateškega vlagatelja. Vlada se pogaja s potencialnimi vlagatelji, med partnerji pa je tudi KBC kot druga največi lastnik.

Pogajanja potekajo za tesno zaprtimi vrati. Špekulacij je veliko, a jasno je le to, da dogovora do predvidenega roka ni bilo, zato je morala vlada poseči po alternativi, ki jo je našla v hibridnih dolžniških instrumentih Co Co, imenovanih tudi pogojno zamenljive obveznice.

Te predstavljajo vmesno obliko med dolžniškim in lastniškim kapitalom in se pod določenimi pogoji – če denimo količnik Core Tier 1 pade pod sedem odstotkov – pretvorijo v lastniški kapital. DZ je za možnost uporabe teh obveznic v primeru NLB in drugih bank tudi spremenil zakon o bančništvu, ki je začel veljati prav danes.

Lastniki zamenjali nadzornike NLB

Skupščina NLB pa je danes odpoklicala dosedanje nadzornike največje slovenske banke. Za nove nadzornike je na predlog vlade imenovala Janka Medjo, Stephana Wilckeja, Klemna Vidica, Saša Cunderja, Mira Germa, Mirana Pleterskega in Albina Hojnika. Namesto Stojana Petriča, ki je odstopil januarja, je imenovala Matjaža Schrolla.

Potem ko je Petrič odstopil že januarja, so delničarji odpoklicali še dosedanjega prvega nadzornika Marka Simonetija, Rasta Ovina, Andreja Baričiča, Jurija Detička, Igorja Mastena, Antona Macuha in Borisa Škapina.

Imena novih nadzornikov so bila neznana praktično vse do zadnjega trenutka, saj je o njih vlada odločala še danes. Na koncu je za imenovanje novih nadzornikov glasoval KBC in še nekaj manjših delničarjev, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), ki je odločala v imenu države, pa se je vzdržala.

Predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković je bil razočaran, ker delničarji niso dobili dovolj informacij o novih nadzornikih. "To spet kaže na slabo korporativno prakso vlade, da si delničarji ne zaslužimo niti osnovnih podatkov o nadzornikih naše največje banke. Torej ne vemo, od kod prihajajo, kaj so po izobrazbi in ali izpolnjujejo vse zahtevane pogoje," je dejal.

Se obetajo spremembe v upravi?

Postavlja se vprašanje, ali je menjava nadzornega sveta tudi napoved skorajšnjih sprememb v upravi NLB. Nadzorniki so bili sicer imenovani le do poteka mandata trenutnega nadzornega sveta.

Trenutni predsednik uprave Božo Jašovič je konec lanskega leta podal nepreklicni odstop s položaja, potem ko nadzorni svet največje slovenske banke ni podprl prodaje delnic Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Vseeno pa banko vodi do imenovanja novega prvega moža.

Minister za finance Janez Šušteršič je večkrat dejal, da je del pogajanj s potencialnimi strateškimi vlagatelji v banko tudi nov delničarski sporazum ter dogovor o prihodnjem upravljanju banke vključno s sestavo novega vodstva. Pogajanja še niso zaključena, a pojavljajo se ugibanja, da bi utegnilo do sprememb v upravi banke priti že kmalu.

Trenutno so v upravi poleg Jašoviča še David Benedek, Marko Jazbec, Robert Kleindienst in Guy Snoeks iz vrst belgijskega KBC.