Za kaj se je borila Clara Zetkin?

Začnimo z letom 1910, ko je nemška feministka in socialistka Clara Zetkin na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v Koebenhavnu dala pobudo za praznovanje dneva žena. Gre za dan, ki je posvečen ženskam in njihovemu boju za pravice in avtonomijo. 8. marca naj bi se spomnile trnove poti, ki so jo prehodile njihove predhodnice v boju za pravice žensk.

Letos je Evropska komisija pripravila listino, ki kaže, na katerih področjih moramo še odločno ukrepati. Gre za enakost spolov na trgu dela, enako plačilo za enako delo, enakost spolov na vodstvenih položajih, dostojanstvo, integriteto in odpravo nasilja na podlagi spola ter enakost spolov prek meja EU.

Bodo ženske kvote pomagale?

Na zadnjih volitvah v državni zbor leta 2008 je bilo v Sloveniji izvoljenih 78 poslancev in 12 poslank. Stranke so poudarjale pomen ženskih kvot, toda te kvote sicer omogočajo kandidaturo, ne zagotovijo pa tudi izvolitve.

Slovenija je po številu poslank v parlamentu na predzadnjem mestu med državami članicami EU. Slabše je uvrščena le še Malta. Leta 2009 je le 25 držav na svetu imelo v parlamentu najmanj 30 odstotkov žensk.

‘Zakaj so naše plače nižje?’

Vsaka peta prebivalka Slovenije ima višjo ali visokošolsko izobrazbo, a plače žensk so v povprečju za okrog 110 evrov nižje od plač moških, so ob prazniku zapisali na spletni strani slovenskega statističnega urada. Letos se bo Slovenija pridružila kampanji Evropske komisije "Odpravimo razliko v plačilu", katere cilj je opozoriti na plačna nesorazmerja med ženskami in moškimi ter spodbuditi nadaljnje ukrepe za učinkovito odpravo razlik v plačilih.

Feminizacija revščine

Tveganje za revščino pri ženskah je večje kot pri moških. Še zlasti so tveganju izpostavljene samske matere z enim ali več otroki, starejše od 65 let, in pa brezposelne samske ženske, je v razpravi ob 8. marcu dejala predavateljica na Fakulteti za socialno delo Vesna Leskošek. Poudarila je boljšo izobraženost žensk v primerjavi z moškimi, vendar pa po drugi strani ženske težje dobijo zaposlitev za nedoločen čas oz. jo izgubijo hitreje kot moški.

'Za pravice se je treba nenehno boriti'

V razpravi so prisotni opozorili na nujno ohranitev rezultatov, ki jih je uspelo doseči ženskam v naši državi, tako med drugim glede porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka ali glede organiziranosti vrtcev. Poudarjajo tudi bolj dejavno vlogo civilne družbe, pa tudi to, da se je treba za pravice nenehno boriti.

Boj za enakost ali boj za avtonomijo?

Številne ženske se soočajo s težavami zaradi okorelega sistema, ki je ponekod še baziran na principih le enega spola. S politiko enakosti spolov smo se namreč soočili z novo težavo. Ženske so (enakopravno) vstopale v družbena in delovna razmerja, ki so jih moški ustvarili po svojih potrebah in željah. Ženske so se borile in se še naprej borijo, da lahko s svojim ženskim principom vplivajo na celotno družbeno sfero, ki ne bo več le moška, temveč obeh spolov.

"Boj za enakost ... predpostavlja sprejemanje danih meril in prilagajanje njihovim pričakovanjem ter zahtevam. Boj za avtonomijo pa predpostavlja pravico, da takšna merila zavrnemo in ustvarimo nova," pravi avstralska filozofinja Elizabeth Grosz.