SDS uspela le z dopolnilom o zunajzakonski skupnosti

Poslanci so končali drugo branje predloga družinskega zakonika. Z 41 glasovi za in 40 proti so sprejeli dopolnilo SDS, da je zunajzakonska skupnost življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom ali se jima v tej vezi rodi otrok. Temu je sicer koalicija v razpravi nasprotovala.

Poslanci so sicer zavrnili številna druga dopolnila SDS, ki so v večini zadevala urejanje položaja istospolne in zunajzakonske skupnosti ter zakonske zveze. Med drugim tudi dopolnilo, da lahko otroka posvojita le zakonca, moški in ženska, ter še, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine.

Dopolnilo glede zunajzakonske skupnosti so sicer zavrnili poslanci SD, Zares in LDS, podprli pa poslanci SDS, SNS, SLS in nepričakovano tudi DeSUS.

"Žolčna" razprava o družinskem zakoniku

Kot je pri četrtem členu dejal France Cukjati (SDS), je nedopustno, da država žensko in moškega, ki "slučajno dalj časa" živita skupaj, samovoljno obsodi na pravne posledice, ki veljajo za zakonsko skupnost. To je po njegovem mnenju nesramno. "Dopolnilo SDS ni nobeno prisiljevanje v poroko, gre le za čiste pravne pojme, saj bi moral biti status zunajzakonske skupnosti prostovoljna izbira," je dejal Cukjati.

Po mnenju Majde Potrata (SD) hoče SDS z dopolnilom k četrtemu členu vsiliti registracijo zunajzakonske skupnosti. Kot je dejala, se zunajzakonski par svobodno odloči, da bo tako živel, ne nazadnje pa se lahko odreče tudi pravnim posledicam, kot veljajo zakonsko zvezo. Breda Pečan (SD) pa je poudarila, da obstajajo številne dolgoletne zunajzakonske skupnosti in ne vidi razloga, da bi nekoga prisilili k sklenitvi "uradne zunajzakonske skupnosti".

Tudi Vito Rožej (Zares) meni, da je predlog SDS "zelo invaliden". Zaveza, da bosta dva živela skupaj, je ob rojstvu otroka po Rožejevem mnenju zadostna.

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik se je vnovič zavzel, da bi čim prej končali parlamentarno obravnavo zakonika ter predlog zavrnili, ministrstvo za delo pa bi v dobro vseh pripravilo nov, ustreznejši predlog. Poudaril je, da centri za socialno delo že težko čakajo na družinski zakonik, saj ta prinaša tudi številne dobre rešitve.

SDS je pri četrtem členu predlagala še, da se razmere glede istospolne partnerske skupnosti urejajo v posebnem zakonu, ne v družinskem zakoniku. Istospolna partnerska skupnost namreč ni družina po pojmovanju družine v naši ustavi, je pojasnil Cukjati. Rožej in tudi nekateri drugi koalicijski poslanci so poudarili, da otroci živijo tudi v istospolnih družinah, vendar nimajo vseh pravic. Zato urejanje njihovih pravic sodi v družinski zakonik in nikamor drugam.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je poudarila, da moramo otrokom v vseh družinah zagotoviti enake pravice. Ključno po njenih besedah je, da otroci živijo v istospolnih družinah in zato njihovih pravic ne moremo urejati v drugem zakonu ali pa se delati, kot da jih ni. Diskriminirati državljane na podlagi spolne usmerjenosti je nedopustno, je nazadnje poudarila sekretarka.

Ostro je do posvojitev otrok s strani istospolnih parov nastopil tudi poslanec SNS Miran Györek. Po njegovih besedah je vsem jasno, da vse analize, ki so bile doslej narejene v Sloveniji, kažejo, da med 80 do 90 odstotkov državljanov takega zakonika ne podpira. Sprašuje se o odgovornosti ter dolžnosti poslank in poslancev do volivcev, ob čemer ne verjame kolegom, ki zastopajo zakonik v tej vsebini in obliki, da imajo pooblastilo svojih volivcev.

Spomnimo ...

Družinski zakonik je v javno razpravo stopil že septembra 2009, v parlamentarni obravnavi je leto dni. Člani odbora za delo so mu v drugem branju namenili več kot 60 ur. Ker prvotni predlog družinskega zakonika ni imel dovolj podpore med poslanci, je ministrstvo za delo predlagalo kompromisni predlog, po katerem istospolni par ne more skleniti zakonske, temveč partnersko skupnost. Skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden posvoji otroka drugega.

Predlog je pridobil podporo SD, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev, s tem pa je morebiti zakonik izgubil podporo LDS, ki na kompromis ne pristaja. Obenem predloga ne podira niti opozicija, ki pa skupaj s Civilno iniciativo za pravice otrok v primeru sprejetja zakonika napoveduje referendum.