Za isto zavarovanje eni 59, drugi pa kar 190 evrov

Vse kaže, da dokler se nihče ne pritoži, se nič ne spremeni. Tokrat so na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti romale številne pritožbe brezposelnih, ki so vključeni v prostovoljno pokojninsko zavarovanje, a pod šifro 212, in ne pod šiframa 107 in 207. Zavarovanci pod temi šiframi imajo enake pravice iz zavarovanja, a bistveno drugačen račun. Eni dobrih 59 evrov, drugi pa kar 190 evrov.

Nižjo premijo imajo vsi tisti zavarovanci, ki so bili na dan 31. 12. 2012 vključeni v zavarovanje po 7. alineji 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1. Njim se bo osnova za plačevanje prispevkov postopno povečevala do leta 2020, kar je uredil zakon ZPIZ-2A, ki je začel veljati 6. maja letos. Postopen dvig je po pritiskih zavarovancev, ki so se januarja množično začeli odjavljati iz zavarovanja, obljubil že nekdanji minister za delo Andrej Vizjak. Takrat so si mnogi brezposelni oddahnili, saj je bila podražitev premije neverjetno velika.

A spet se je zapletlo, ko so brezposelni zavarovanci, ki so se na zavod za zaposlovanje prijavili na podlagi 3. odstavka 34. člena ZPIZ-1 in pridobili šifro 212, kljub obljubam vlade, da bo dvig osnove za izračun zavarovanja postopen, dobili na dom položnico za dobrih 190 evrov. Na ministrstvo so mnogi naslovili pritožbo zaradi neenakopravne obravnave brezposelnih zavarovancev.

"Če se ne bomo oglasili in javno povedali, kakšna krivica se nam godi, bodo ljudje slišali samo to: brezposelnim se bo postopno dvigala višina prispevkov, razlika med novimi in preplačanimi prispevki jim bo vrnjena, kar pa ni res, saj to ni omogočeno za vse brezposelne," je v sporočilu zapisala bralka, ki opozarja, da zakon deli brezposelne v dve kategoriji – brezposelne, ki imajo pravice in dolžnosti, in na brezposelne, ki svojih pravic zaradi administrativnih odločitev ne morejo uveljaviti. "Smo brezposelni brez prihodkov in nadomestil, ki imamo samo dolžnosti, pravice so izginile v luknji zakona," je ogorčena naša bralka.

Na vprašanje, ali bo ministrstvo ukrepalo in brezposelnim omogočilo enakopraven položaj, na ministrstvu odgovarjajo, da se je v zadnjih dneh tudi na ministrstvo obrnilo več brezposelnih oseb, ki so bile zadnji dan minulega leta prijavljene na zavodu za zaposlovanje, vendar so bile vključene v prostovoljno pokojninsko zavarovanje po drugi podlagi, saj so tudi po drugih podlagah izpolnjevale pogoje za vključitev v prostovoljno vključitev; na primer na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZPIZ-1 (vključijo se lahko osebe, ki so v zadnjih desetih letih vsaj pet let vključene v obvezno zavarovanje), pri čemer sicer ni bil pogoj vpis v evidenco zavoda za zaposlovanje, vendar jih je bila velika večina v to evidenco vpisana in bi bile tako lahko zavarovane tudi na podlagi sedme alineje 34. člena ZPIZ-1. "Zato bomo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti preverili vse možnosti rešitve nastale situacije in na podlagi navedenega tudi ukrepali, tako da bo izpolnjena osnovna ideja, ki je vodila v sprejem ZPIZ-2A."

Zaradi dražitev odpovedi zavarovanj

Na dan 31. 12. 2012 je bilo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje prostovoljno vključenih okvirno 26.500 zavarovancev. Od tega je bilo iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba, ki je vpisana v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje na podlagi 7. alineje 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1, vključenih okvirno 7000 zavarovancev. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pojasnjujejo, da se je veliko zavarovancev, ki so bili brezposelni, prostovoljno vključilo v obvezno zavarovanje po 3. odstavku 34. člena ZPIZ-1.

Od uveljavitve ZPIZ-2A se je iz prostovoljnega zavarovanja odjavilo skupno okoli 8000 oseb, od tega je bilo okoli 4300 tistih, ki so bili v zavarovanje vključeni po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1.

Enim postopen dvig, drugim polno plačilo

Za osebe, ki so bile do 31. decembra 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje na podlagi 7. alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in so od uveljavitve tega zakona zavarovane po prvem odstavku 25. člena tega zakona, najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 znaša 16 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. V letu 2014 18 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se od leta 2015 do leta 2020 znesek vsako leto zvišuje za sedem odstotnih točk, dokler ne doseže zneska 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec.

Zneski za zavarovance, ki se prostovoljno vključujejo v obvezno zavarovanje po ZPIZ-2A, torej po 1. januarju letos, pa so:

Vse osebe, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji, so dopolnile 15 let starosti in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po tem zakonu, plačujejo 190,82 evra. Državljani, ki so v delovnem razmerju v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države, prav tako plačujejo 190,82 evra. Prav toliko mesečno plačuje oseba v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, vendar le za razliko do polnega delovnega časa, ter uživalci družinske oziroma vdovske pokojnine s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Kmetje mesečno plačujejo 121,47 evra, prav toliko tudi prenosnik kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejema rento iz naslova ukrepov kmetijske politike, če ni uživalec pokojnine.