Islamska skupnost v Sloveniji je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana danes razpisala mednarodni arhitekturni natečaj za idejno zasnovo Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani. Rok za oddajo projektne rešitve je 3. oktober, temeljni kamen pa bodo po prepričanju župana Zorana Jankovića postavili prihodnje leto.
Kot je na novinarski konferenci dejal tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić, si za džamijo v Sloveniji prizadevajo od maja 1969. Po prihodu Nedžada Grabusa na mesto muftija in Jankovića na mesto ljubljanskega župana leta 2006 pa so se stvari po njegovih besedah premaknile naprej. Skupnost je zemljišče ob Kurilniški in Parmovi ulici v Ljubljani kupila decembra 2008, a je projekt nekoliko upočasnila kriza.
Natečaj, ki je danes objavljen v časnikih Delo in Financial Times ter na spletnih straneh islamske skupnosti in ljubljanske občine, je tako korak naprej. Nagrade prispeva islamska skupnost, prvonagrajenec prejme 30.000 evrov, drugi 15.000, tretji 10.000, predviden je tudi odkup treh idejnih projektov po 6000 evrov.
Ocenjevalni komisiji predseduje ljubljanski podžupan Janez Koželj, podpredsednik pa je Grabus. Kot je danes dejal Grabus, želijo, da bi bila džamija sprejemljiva ne le za muslimane, ampak tudi za lokalno okolje. Po njegovih besedah si želijo gradnjo dokončati do konca njegovega in županovega mandata. Kot pravi, jih zanimajo verska, kulturna in izobraževalna dejavnost, politika pa ne.
Janković pojasnjuje, da bo s poglobitvijo železnice ta del Ljubljane povezan s Tivolijem in s centrom Ljubljane. Na natečaju pričakuje veliko rešitev, danes pa je poudaril tudi pomen takšnega centra in medkulturnosti.
Koželj je izrazil zadovoljstvo, da bodo dolgoletna prizadevanja za izgradnjo tega centra pripeljala do predstave o tem, kako naj bo videti. Pričakuje, da se bodo natečaja udeležili avtorji iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter drugod iz Evrope.
Na vprašanje, kakšne so pravne možnosti, da islamska skupnost dobi finančno pomoč od države ali občine, je njihov odvetnik Miro Senica odgovoril, da v pravnih predpisih za to ni nobene ovire. Ob tem je spomnil, da je bila pomoč pred dobrima dvema letoma že obljubljena, a je padla v vodo.
O vrednosti projekta v islamski skupnosti danes še niso želeli ugibati, so pa potrdili, da so se za donacije dogovarjali tudi v Katarju, Kuvajtu in Savdski Arabiji. "Imamo veliko obljub, a še nič konkretnega," je dejal Grabus. Ob tem je izrazil željo, da bi projekt gradili po fazah, tako bi najprej zgradili parkirišče in sakralni objekt.
Za okoli 11.300 kvadratnih metrov veliko zemljišče, ki so ga kupili za dobre štiri milijone evrov, morajo po Grabusovih besedah odplačati še okoli 1,8 milijona evrov kredita. Če bi njihovi verniki redno prejemali plače, ki so jih zaradi krize izgubljali, bi denar lažje zbrali, pravi mufti.
