Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je sporočila, da je na javnem razpisu, ki se je končal 19. decembra, izbrala operaterja drugega nacionalnega multipleksa in TV-programe. Drugo nacionalno omrežje digitalne prizemne radiodifuzije DVB-T bo upravljal Norkring, ki je del holdinga norveškega telekomunikacijskega podjetja Telenor.
Na agenciji so za 24ur. com potrdili, da so na razpis prispele tri ponudbe, poleg izbrane še ponudba avstrijskega operaterja ORS in ponudba konzorcija Slovenian DTT. Slednji ni oddal vsebinsko popolne ponudbe, zato je komisija ocenila le prvi dve. Ker je po pregledu dokumentacije podjetje Norkring zbralo največ točk, je bilo izbrano za operaterja.
Izbrani operater omrežja mora do 1. septembra 2009 zagotoviti 70-odstotno pokritost prebivalstva Slovenije, leto dni kasneje pa mora pokriti 85 odstotkov prebivalstva naše države. V agenciji so za 24ur. com poudarili, da je načrt pokritosti zapisan v odločbi, ki jo je prejelo podjetje Norkring in da je popolnoma uresničljiv. V multipleksu, ki ga bo upravljal, mora pod enakimi pogoji zagotoviti možnost razširjanja najmanj 8 televizijskim programom, katerih izdajatelji so pridobili dovoljenje za razširjanje v digitalni radiodifuzni tehniki.
Trem največjim komercialnim televizijam POP TV, Kanal A in TV 3, ki s takim dovoljenjem razpolagajo že leto dni, so se na programskem razpisu, končanem 17. decembra 2008, pridružili še štirje programi z dovoljenjem za nacionalno pokrivanje in trije z regionalnim pokrivanjem, ki skupaj zasedejo zmogljivosti za en nacionalni program. Ob TV Pika in RTS+ s splošno usmerjenim programom sta dovoljenje za nacionalno pokrivanje pridobila informativni program i-TV in športni program Šport TV 2. Zahodni del države bo v digitalni tehniki pokrivala TV Primorka, na osrednjem se bo razširjal Vaš kanal, na vzhodnem pa RTS.
S tem je APEK pol leta pred zadnjim rokom za uradni pričetek obdobja hkratne analogne in digitalne radiodifuzije podelila večino za zdaj razpoložljivih frekvenc za digitalno radiodifuzijo ter pravic za oddajanje televizijskih programov v digitalni radiodifuzni tehniki. Nekaj zmogljivosti bo treba nameniti še za televizijske programe, ki oddajajo v analogni tehniki in še niso pridobili pravic za digitalno oddajanje. Frekvence manjše moči, s katerimi je moč pokriti nekaj večjih slovenskih mest, pa bodo namenjene televiziji visoke razločljivosti (HDTV).
Kaj lahko pričakujejo gledalci?
Slovenski gledalci si od digitalne televizije lahko obetajo bolj pestro izbiro televizijskih programov. Televizijske hiše bodo povečale območja, ki jih pokrivajo, in zmanjšale stroške oddajanja. Upati je, da bodo izkoristile tudi možnosti za kakovostno nadgradnjo slike in ponudbo dodatnih storitev.
Prehod na digitalno prizemno radiodifuzijo poteka v številnih državah po svetu, posebej intenzivno tudi v državah članicah EU, ki so se v večini zavezale, da ga bodo izpeljale do leta 2012. Nekatere države so ga že uspešno opravile, med prvimi zlasti tiste z najnižjim deležem prebivalstva, ki televizijski signal sprejema prek prizemne antene. Prehod, ki je sicer del splošnejšega procesa digitalizacije produkcije, razširjanja in sprejemanja televizijskih vsebin, ob televizijskih programih in operaterjih oddajniških omrežij namreč najbolj občutijo ravno gledalci, ki so vajeni televizijske programe brezplačno sprejemati prek strešne ali sobne antene. Torej ne prek kabla, interneta ali satelitskega sprejemnika ter brez plačila za storitve ponudnikov programskih paketov.
V Sloveniji je takih gledalcev še največ 30 odstotkov. Ob sicer dobro razviti kabelski infrastrukturi in ponudbi v zadnjih letih strmo narašča zlasti sprejemanje televizijskih programov preko interneta. Obstaja pa še okrog 200 tisoč slovenskih gospodinjstev, ki se bodo morala prilagoditi novemu načinu sprejemanja televizijskih programov. Digitalna prizemna televizija DVB-T je zanimiva tudi za naročnike kabelske, satelitske ali IP televizije, ki imajo v gospodinjstvu več televizijskih sprejemnikov in za drugi ali tretji televizor ne želijo plačevati naročnine, ter za tiste, ki imajo dodatne sprejemnike v počitniških domovanjih.
Na agenciji so še potrdili, da za uporabnike TV ni nobene razlike, vandar pa bodo vsi tisti gledalci, ki bodo še naprej želeli sprejemati program prek prizemne antene, morali kupiti bodisi nov televizijski sprejemnik z vgrajenim ustreznim digitalnim dekodirnikom ali na starega priključiti zunanji dekodirnik, t. i. set top box. V obeh primerih je pomembno predvsem to, da dekodirnik podpira kodirni sistem MPEG-4. Direktorat za elektronsko komuniciranje, ki deluje v okviru gospodarskega ministrstva, naj bi v začetku prihodnjega leta pričelo tudi z kampanjo obveščanja javnosti o spremembah novega načina oddajanja.
Nekaj napotkov za kupce in povezav do ponudnikov opreme je moč najti na Apekovem portalu dvb-t.apek.si, ki nagovarja tako manj poučene uporabnike, kot tiste, ki imajo več znanja na tem področju. O tem, da se je med uporabniki uveljavil, priča poleg podatkov o obisku tudi živahna izmenjava mnenj in informacij na njegovih forumih. Portal ponuja celovit pregled najpomembnejših informacij glede prehoda na digitalno radiodifuzijo, ki v Sloveniji intenzivno poteka že nekaj let.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.