Z višjimi globami le umirili voznike

V tednu pred uveljavitvijo nove prometne zakonodaje sta se po podatkih policije na slovenskih cestah zgodili dve prometni nesreči s smrtnim izidom, v prvih dneh po uveljavitvi pa nobena. Slovenske ceste so letos torej terjale 73 smrtnih žrtev, v enakem obdobju preteklega leta pa 62 smrtnih žrtev.

Zakon, ki je začel veljati v petek, 1. julija, je namreč med drugim povišal kazni za prehitro vožnjo in vožnjo pod vplivom alkohola ali drog ter odklonitev preizkusa alkoholiziranosti. Možnost zasega motornega vozila pa je zakon razširil tako, da je zaseg možen že ob prvem hujšem prekršku, za katerega so predvidene najhujše kazni.

Po besedah višjega prometnega inšpektorja iz generalne policijske uprave Boštjana Smoleja je za natančno oceno vpliva novega zakona še prezgodaj, glede na posnetek stanja oziroma grobo primerjavo statistike pa so po neuradnih podatkih zabeležili okrog 20 odstotkov manj prekrškov kot lani ob podobnem koncu tedna. Za uradno oceno, kako zakon učinkuje na voznike, je minilo še premalo časa, so pojasnili na policiji.

V javnosti sicer odmeva tudi možnost policijskega zasega motornega vozila ob prvem hujšem prekršku ter posledično njegovega odvzema in uničenja. Kot so sporočili z ministrstva za pravosodje, je namen odvzema, da se storilcu, ki ne spoštuje cestnoprometnih predpisov, prepreči nadaljnje ogrožanje drugih udeležencev v prometu. V praksi to pomeni, da se lahko zgodi, da storilec ostane tako tudi brez "vrednejšega" osebnega avtomobila.

Motorno vozilo se vzame glede na naravo in okoliščine samega prekrška, upošteva pa se tudi, ali gre za večkratnega storilca in druge okoliščine. V praksi se z odvzetimi predmeti sicer ravna tako, da se uničijo stara motorna vozila, pri katerih bi sama hramba in prodaja povzročili večje stroške kot je vrednost vozila. Druga motorna vozila pa pristojni davčni organi prodajo po zakonu, ki ureja prisilno izterjavo davkov, so še dodali na ministrstvu.